Alejandro Palomas (1967, Barcelona) je literarni prevajalec, učitelj v kreativnih delavnicah, sodelavec v različnih medijih in avtor romanov, ki sta jim skupna problematika pomanjkanja medosebne komunikacije in družinskih težav. Zanimivo je, da svoj navdih išče pri ženskih avtoricah, še posebej pri Jeanette Winterson, Agoti Kristof in Magdi Szabó, ki se vsaka na na svoj način ukvarjajo z odraščanjem otrok v zapletenih razmerah, v katerih ti iščejo svoje mesto v družbi.
Alejandro Palomas je leta 2016 za roman Sin, ki je sočasno izšel v katalonščini in španščini pri založbi La Galera, prejel nacionalno nagrado za otroško in mladinsko literaturo. Nagrada, vredna 20.000 evrov, ki jo podeljuje špansko Ministrstvo za šolstvo, kulturo in šport, ga je presenetila. Žirija je v svoji utemeljitvi zapisala, da ga nagrajuje za polifonično, globoko in čustveno delo, ki se ukvarja z izvirnostjo pri aktualnih vprašanjih, njegovi liki pa rastejo v zapletu, ki pritegne bralca. Nagrajeno delo je avtorju prineslo tudi nagradi Joaquim Ruyra za najboljši mladinski roman v katalonščini in La Isla de los libros, leta 2016 pa je bil z njo uvrščen na IBBY častno listo.
Palomas je pisatelj čustev s hitrostjo strele in iskren govornik, ki preneha biti neposreden, ko vstopimo v njegove literarne “skrivnosti”. Ne želi, da bi bralec pri razlaganju zgodbe uporabljal razum, temveč želi, da se osredotoči na čustva in občutke. Čustva, ki jih opisuje v knjigi, so sicer predstavljena zelo klasično, tako da bralec začuti, kdaj je primerno, da se joka in kdaj, da se smeje, in da se ob tem dejansko tako tudi počuti.
Izposojeno iz zapisa Alenke Štrukelj