Mag. TILKA JAMNIK je profesorica francoščine in primerjalne književnosti, je strokovnjakinja na področju mladinske književnosti in branja, magistra bibliotekarstva, zunanja sodelavka MKL, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soavtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti v prvem triletju devetletke, članica Bralnega društva Slovenije, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in predsednica Slovenske sekcije IBBY.
Več:
Tilka Jamnik je prejemnica nagrade Maryann Manning Mednarodne zveze za pismenost
foto: Mateja Jordović Potočnik
Tilka Jamnik je strokovnjakinja na področju mladinske književnosti in branja, magistra bibliotekarstva, zunanja sodelavka MKL, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soavtorica beril in priročnikov za poučevanje književnosti v prvem triletju devetletke, članica Bralnega društva Slovenije, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in predsednica Slovenske sekcije IBBY.
Bukla: Prejeli ste nagrado Maryann Manning, ki jo vsako leto podeli Mednarodna zveza za pismenost. Bi na kratko predstavili nagrado našim bralcem?
Jamnik: ILA Maryann Manning Special Service Award je pravzaprav priznanje (ni denarna nagrada!), ki ga ILA vsako leto podeli – mislim, da letos petič – »za dragoceni prispevek k pismenosti«. Letos ga je podelila meni, menda sem prva dobitnica iz Evrope. Mojo kandidaturo so vložili in podprli Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Z njimi sodelujem že ves čas (tri desetletja), kar sem dejavna na področju mladinske književnosti in branja. Sicer pa je uspešnost kandidature najprej odvisna od vlagateljev, ki prepoznajo in nominirajo osebo, ki se je po njihovem mnenju izkazala s svojim strokovnim znanjem, dolgoletnim neumornim in ustvarjalnim delovanjem na področju pismenosti; potem pa seveda od komisije pri ILA, ki vse prejete nominacije natančno pregleda, točkuje po določenih kriterijih in potem na koncu izbere prejemnika ali prejemnico. Obvestilo o nagradi je prišlo 30. maja, podelitev je bila 12. oktobra v New Orleansu … in zdaj je kipec tudi že tukaj!
Bukla: Kaj prejetje omenjene nagrade pomeni vam?
Jamnik: Nagrade sem zelo vesela! Sodelavkam in sodelavcem iz prej naštetih ustanov sem hvaležna za kandidaturo, predstavili so me kot »neumorno promotorko branja in dobrih knjig«, nagrado sem dobila »za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti«. Toda hvaležna sem jim predvsem za dolgoletno sodelovanje, plodno in žlahtno, brez katerega bi ne mogla biti uspešna in zadovoljna pri svojem delu.
Bukla: Ali se bo z njo kaj spremenilo?
Jamnik: Pri meni se bo samo od sebe spremenilo s prihajajočimi leti (smeh). Saj vendar veste, kaj pomeni priznanje za vseživljenjsko delo! Toda iskreno rada bi delala naprej na svojem področju, dokler bom lahko, kar pomeni, da me bodo vabili k sodelovanju in delovanju. No, za mladinsko književnost se že lahko zanimam brez sodelovanja, ampak za promocijo le-te in za spodbujanje branja pa potrebujem vabila, zaupanje, strokovne izzive …
Bukla: Ali menite, da je pri nas in v svetu dovolj nagrad, ki jih lahko prejmejo bibliotekarji in bibliotekarke?
Jamnik: Nagrad in priznanj za bibliotekarje, promotorje branja in druge, ki posredujemo literaturo (potencialnim) bralcem je seveda veliko manj, kot je literarnih nagrad. Ustvarjanje se veliko bolj ceni kot posredovanje. Toda predvsem pri delu z mladimi, z družinami in v medgeneracijskih skupinah vidim, kako zelo pomemben je primeren izbor knjig, prepričljiva predstavitev, topla spodbuda … Tudi v medijih nam namenjate veliko manj pozornosti kot pisateljem, ilustratorjem in prevajalcem. Zato sem vam pa toliko bolj hvaležna za tale kratki intervju, resno!
Bukla: V zadnjem času se čedalje več govori o spodbujanju branja pri vseh starostnih skupinah. Kakšni so vaši prihodnji cilji glede spodbujanja branja v Sloveniji?
Jamnik: Delala bom predvsem na področju spodbujanja družinske pismenosti in medgeneracijskega branja. Odrasli se ne zavedejo dovolj pomena dobro razvite pismenosti in tudi ne pomena branja leposlovja, ki lahko prispeva k bolj kakovostnemu življenju. In ne nazadnje, otroci morajo videti odrasle, da berejo, sicer branje povezujejo le z obveznim šolanjem. Skoraj tri četrtine osnovnošolcev bere v prostem času (za bralno značko), medtem ko odrasli … hm, saj veste, no, podatki so znani … Družinsko in medgeneracijsko branje pa ni le skupno usvajanje znanja, modrosti in izkušenj človeštva, ampak tudi medsebojna izmenjava mnenj o prebranem, spoznavanje drug drugega, poglabljanje medsebojnega razumevanja itd. Zato sta pomembna npr. kampanja Beremo skupaj in letos že Drugi nacionalni mesec skupnega branja. Branje je vrednota za posameznika in za družbo kot celoto.
Bukla: Ker je to tudi sejemska številka Bukle, nam povejte, česa se najbolj veselite na 35. Slovenskem knjižnem sejmu?
Jamnik: Veselim se novih knjig, raznih prireditev in bralnih spodbud, sejemskega vzdušja in množice bralcev. Še prav posebej pa podelitve nagrade in priznanj, ki jih Slovenska sekcija IBBY že desetič zapored podeljuje za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. To se bo zgodilo na tradicionalni skupni prireditvi Slovenske sekcije IBBY, Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS ter revije Otrok in knjiga – na prireditvi z naslovom Tudi letos beremo skupaj. 🙂