Roman je obšel večino dežel po svetu, navdušil bralke in bralce ter sprožil številne burne razprave o vrednotah in vzgoji. To zabavno in izzivalno delo pripoveduje o avtoričini nepopustljivi vzgoji svojih hčera. Uvodoma pravi, “da je nameravala napisati zgodbo o tem, kako kitajski starši vzgajajo otroke kot zahodnjaki, nastala pa je zgodba o grenkem nesoglasju med kulturama, o minljivem okušanju slave in o tem, kako me je premagala trinajstletnica.”

Ameriška pravnica in pisateljica kitajskih korenin Amy Chua trdi, da poskušajo zahodnjaški starši spoštovati otrokovo individualnost tudi pri vzgoji, medtem ko kitajski verjamejo, da bodo najbolje pripravili otroke za prihodnost, če jih bodo oborožili s spretnostmi, z močnimi delovnimi navadami in s samozavestjo. Pisateljica opisuje svojo odločitev, da bo hčerki Sophio in Lulu vzgojila na kitajski način. Bojna pesem mame tigrice je v bistvu dnevniški zapis vzgoje, uspehov in neuspehov, ki se lahko potrdijo šele v kasnejših obdobjih, ali pa v celoti ovržejo kot napake ali neuspehi.
– Z. M.

Tigrica v Delu