V drugi knjigi iz trilogije Delirium se Lena znajde sama na drugi strani strogo varovanega zidu, v Divjini. Tu živijo ljudje, ki so pobegnili pred represijo »lepega« sveta, v katerem vsem že kot najstnikom izbrišejo zmožnost čustvovanja. Alex, njena velika ljubezen, je bil med begom ubit. Ranjeno Leno na robu življenja najdejo uporniki in jo odpeljejo v svoja podzemna skrivališče. Lena je nad življenjem v Divjini osupla. Tu je vse drugače, vse je v ruševinah, vse je nevarno, ljudje, ki živijo težko, pa so ogrobeli, zlakotnjeni, hudo premraženi, nenehno preganjani … Ali ima življenje na robu nevarnosti in v pomanjkanju brez Alexa sploh še smisel? So odnosi med »nezdravljenimi« uporniki vredni kaj več kot tisti v starem svetu?
Roman je zasnovan kot preplet dogajanja »prej«, prvega časa po Leninem prebegu v Divjino, in »sedaj«, ko spet živi v starem svetu, a se skriva pod tujo identiteto, saj ima za nalogo opazovati Juliana, fanta, ki še ni bil operiran. Na točki, ko se časovni spirali stakneta, napeta, boleče lepa zgodba Lauren Oliver, ki je izšla pri založbi Zala, dobi povsem novo dimenzijo. Nenadoma se prelevi iz kritike družbe, v katero je bila Lena rojena, v kritiko družbe, v katero je pobegnila, oboje pa drži ogledalo družbi, v kateri živi bralec.
– Maja Črepinšek