32. Slovenski knjižni sejem: Tržna niša – knjige za vse
Eden od pogovorov v sejemski Debatni kavarni se je vrtel o kakovostni literaturi za vse generacije.
Igor Bratož
sre, 23.11.2016, 18:00
»Zgodba za otroke, v kateri uživajo samo otroci, je slaba otroška zgodba!« To je bilo mnenje C. S. Lewisa, avtorja Zgodb iz Narnije, s katerim bi bilo mogoče povzeti enega od včerajšnjih dogodkov v sejemski Debatni kavarni. Z dodatkom: Dobre knjige za vse generacije so redke.
V programu Debatne kavarne so včeraj namreč spregovorili o dobrih knjigah, ki odpirajo najbolj pereče teme, in vendar so dosegljive tako zelo mladim, včasih celo najmlajšim, obenem pa izjemno močno nagovarjajo tudi odrasle.
O knjižnem trendu oziroma fenomenu otroških in mladinskih knjig, ki jih berejo tudi odrasli, so spregovorili Silva Kos, prevajalci Tina Mahkota, Darko Čuden in Jaka Andrej Vojevec in predsednica slovenske sekcije IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost Tilka Jamnik, v naslov debate pa so postavili trditev, ki najverjetneje povsem drži: Dobre knjige za vse generacije so redke. Pogovor se je vrtel torej o kakovostni literaturi (od slikanic do romanov) za vse generacije, ki lahko predstavlja nujno potrebno vez med naraščajočim prepadom med generacijami danes in edinstveno pot do medsebojnega razumevanja in empatije, za katera se zdi, da vse bolj usihata.
Fenomen, ki so mu v osemdesetih letih prejšnega stoletja na Norveškem in Švedskem nadeli ime allålderslitteratur in kasneje na Otoku crossover fiction, da torej odrasli berejo knjige, namenjene otroškim ali mladostniškim očem, seveda ponuja veliko vprašanj, ni pa novost. Táko nalepko so dobile globalne uspešnice J. K. Rowling o Harryju Potterju, ki so postale tako rekoč prototip žanra, pa niz romanov Philipa Pullmana Njegova temna tvar, roman Marka Haddona Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, v istem risu sta seriji Suzanne Collins Igre lakote in Stephenie Meyer Somrak, sem bi lahko prišteli tudi nekatere naslove Isabel Allende, celo Harukija Murakamija.
Če se ozremo po bližnji okolici, je mogoče ugotoviti, da si odrasli bralec zlahka najde imenitno branje v seznamu, na katerem Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Mestne knjižnice Ljubljana od leta 2010 odlične izvirne slovenske in v slovenščino prevedene knjižne naslove opremi s priznanjem zlata hruška. Jasne ločnice med pisanjem za mladostnike ali odrasle sicer ni, je pa »crossover« pred dvema desetletjema tako rekoč čez noč postal založniška niša z velikim potencialom, saj je v veliko primerih prinesel tako navdušenje bralcev kot kritiško odobravanje.
Pogled v preteklost pove, da fenomen literature za različne generacije bralcev pravzaprav poznamo že dolgo v različnih odtenkih: Robinsona Crusoa Daniela Defoeja berejo vsi, Cervantesovega Veleumnega plemiča don Kihota iz Manče prav tako, tudi Swiftova Gulliverjeva potovanja, sprva namenjena odraslim bralcem, so že zdavnaj postala zanimiva mlajšim bralcem. Gre pa seveda bralsko zanimanje tudi v drugo smer – zlahka se najdejo bralci, ki neznansko uživajo v prigodah medvedka Puja ali pa se izgubljajo v labirintih čudežne dežele, po katerih jih vodi Alica.
[space ]
Vir: Delo.si
[space ]
Pobrskajte po medgeneracijskem branju na naši polici: tule.
[space ]