Spletni knjižni sejem 2020

Sejem ob svetovnem dnevu knjige letos malo drugače

Zaradi unikatnih okoliščin, v katerih se je znašel svet, letos svetovni dan knjige in avtorskih pravic praznujemo malo drugače, denimo s Sejmom s kavča, prireditvijo, ki od danes do nedelje ponuja obisk virtualnih knjižnih stojnic prek spleta.

“V dneh, ko se sprašujemo, kakšna bo podoba sveta potem, odpirajmo knjige,” sejmu na pot sporoča Valentina Smej Novak iz Založbe Vida.

Javna agencija za knjigo in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki pripravljata spletni knjižni sejem na strani mestoliterature.si: od četrtka do nedelje se kar 50 založb predstavlja z virtualnimi stojnicami.

K preživetju slovenske knjige lahko pripomorete
“Ni samoumevno, da imamo knjige,”
je sporočilo, ki bi ga radi posredovali pri Jaku. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in druge ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige tudi v trenutnih okoliščinah lahko beremo, pa najlažje podpremo prav z nakupom knjig. Zato ob svetovnem dnevu knjige pozivajo tudi k nakupu knjig, vsaj ene.

Virtualna stojnica vsake posamezne sodelujoče založbe ponuja videopozdrav urednika ali kakega drugega predstavnika založbe, katalog njenih knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Vse založbe se zavezujejo k hitri in varni distribuciji naročenih knjig.

V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.

Glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov je ob napovedi Sejma s kavča povedal: “V teh dneh, ko se še kako zavedamo vrednosti javnega zdravja in drugih javnih dobrin, najbrž ni odveč spomniti, da so knjige oboje.” Marsikomu v teh dneh knjige tudi preganjajo samoto, dolgčas in tesnobo, dodaja. “Pravzaprav morda še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes, da imamo knjigo na domači knjižni polici. In ker slovenski založniki skrbimo, da je ta knjiga res dobra, se ni bati, da bi ji rok trajanja kadar koli potekel,” je sklenil.

Vsak človek na tem svetu bi moral imeti vodo, kruh, odejo in knjigo.

Mateja Sužnik, Založba Zala

Glavna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Golob pravi, da se z veseljem udeležujejo obeh spletnih knjižnih sejmov, za katera upa, da ju bodo za svoja vzeli tudi bralke in bralci. “Z nakupom vsake knjige v teh res zagamanih časih namreč hkrati tudi aktivno podprejo slovensko založništvo ter pokažejo, da jim je mar za preživetje slovenske knjige,” je zapisala.

Knjige so poražene. Zmagale so uteži za domači fitnes.

Da bomo lažje razumeli čas, ki prihaja potem
Na Založbi /*cf. so zapisali, da so “z nekaj tehnične domišljije, veliko entuziazma in ljubezni do knjig” ob svetovnem dnevu knjige svojo knjižno stojnico prestavili v virtualni prostor, v njem pa v(r)ednost, izbira in moč njihovih družboslovnih in humanističnih knjig ostajajo nespremenjene. Celo več: v tem izrednem času je njihova literatura dobila poprej neslutene nove pomene. Mnoge dragocene družbenokritične in teoretske knjige nam omogočajo razumevanje našega “izjemnega stanja”, pa tudi časa, ki šele prihaja.”

Letos je brskanje med knjigami na stojnicah zamenjal Sejem s kavča. Foto: BoBo
Letos je brskanje med knjigami na stojnicah zamenjal Sejem s kavča. Foto: BoBo

Založnica Valentina Smej Novak (Založba Vida) pa je zapisala, da se založniki z veseljem odzivajo na takšne pobude, ki so v teh dneh še posebej dragocene; ne samo s pragmatičnega vidika, ampak tudi simbolnega, saj pričajo o pravi naravi knjig: knjige se ne dajo zlahka. Dodala je, da se vsi, ki delajo s knjigami, zavedajo, da knjige do bralcev ne prihajajo po tonah v zabojnikih, ampak ena po ena, zato je v teh dneh pomembna vztrajnost z majhnimi koraki.

A. J.
23. april 2020 ob 08:39
Ljubljana – MMC RTV SLO

https://www.rtvslo.si/kultura/novice/sejem-s-kavca-stojnice-knjig-so-se-preselile-na-splet/521575

Srečkov kovček potuje: prva Mušnica, ki jo berejo angleško govoreči otroci po svetu

  • Avtorska slikanica Srečkov kovček Tržačanke Dunje Jogan je med dobitniki nagrade PEN translates Award, ki jo podeljuje Angleški PEN. Izšla je leta 2017 pri založbi Zala.Nagrajena slikanica bo v angleščini v prevodu Olivie Hellewell v maju 2020 pod naslovom Felix after the rain izšla pri založbi Tiny Owl. Nagrado so prejele knjige iz 16 držav v 11 jezikih. Angleški PEN jo podeljuje od leta 2012 z namenom spodbujanja britanskih založb k prevajanju knjig iz drugih jezikov.Srečkov kovček je prva slikanica, ki si jo je Dunja Jogan zamislila, ilustrirala in opremila čisto sama. Dunja Jogan je za Primorski dnevnik leta 2017 med drugim povedala, da si je knjigo prvotno zamislila izključno kot slikanico brez besed. S svojimi ilustracijami je želela prikazati zgodbo, ki bi si jo bralci lahko sami razlagali, zato je morala biti dovolj razumljiva, a istočasno odprta interpretaciji posameznika – odraslega ali otroka. Ker pa so odraslim besede bolj potrebne kot otrokom, jih je v končni fazi morala dodati. Nakazala je zgodbo nesrečnega Srečka, ki se s svojim kovčkom vzpenja po hribu, v skoraj črno-belem, zimskem, mračnem okolju, sam, obtežen s skrbmi in kot so sami otroci ob branju knjige povedali, z žalostnimi spomini. Kovček je vse težji in težji. Sredi knjige in pravljice pa mu na vrhu hriba kovček poči in iz njega se raztresejo vse tegobe in more. Ob tej katarzi se začne njegov povratek s hriba. Pot je spekularno enaka prejšnji, le da gre navzdol. Tokrat je narava polna barv, lepih občutkov, Srečko zopet najde prijatelje in dobro voljo. (https://www.primorski.eu/kultura/slikanici-dunje-jogan-nagrada-pen-translates-DI291885)
  • Angl. založba Tiny Owl (TinyOwl)
    napoveduje nove slikanice iz različnih kultur,
    tokrat prvič iz slovenske, slikanico Srečkov kovček Dunje Jogan (v angl. prevodu Olivia Hellewell Felix After the Rain), slikanico, ki ponuja upanje, sonce po dežju …”Tiny Owl has always been proud to publish books from different cultures. We are excited to publish a book from Slovenia as our first title in 2020. Felix After the Rain is an uplifting book, reminding us that hope can overcome sadness, and that there is always sunshine after the rain.” – Delaram Ghanimifard

Fotografija osebe Založba Zala.

  • Srečkov kovček /Felix After the Rain razveseljuje in navdihuje angleške mlade bralce (izdelek je iz ene od angleških šol):
  • Fotografija osebe Založba Zala.

 

Recenzija, Skrivni vrt neba, mag. Maja Črepinšek, Moj malček, Novo na knjižnih policah

»O deklici, ki je spremenila streho zapuščene parkirne hiše v čudežni vrt, ki je obarval nebo in ji priklical prijateljstvo.«

Skrivni vrt neba

Ida rada zahaja na streho stare, opuščene parkirne hiše ob letališču. Na prazni betonski ploščadi so le še pozabljeni odpadki, med katerimi se zaraščajo uborne bilke, ki si iščejo prostor pod nebom. Na začetku je Idin svet ves siv in pust. Siv je beton, sivo je nebo, le dekličina kapica in strehe v daljavi so modre in Idi je to všeč. Na streho prinaša svojega zmaja in flavto, da bi bilo lepše. In ji je, le da ji še vedno nekaj manjka. Nekega dne domiselna deklica skuje načrt. Na streho privleče vrečo zemlje, dol pa odnese smeti. Tri mesece čisti streho in po njej razgrinja preprogo zemlje. Nato pride čas, ko lahko potisne v zemljo prva semena. In ne traja dolgo, ko visoko pod nebom zacveti skrivni vrt rož. Ida sedi sredi cvetja, tam spušča svojega zmaja in igra na flavto. Lepo je, lepo – a ji še vedno nekaj manjka. Nekega dne Idin skrivni vrt neba iz letala opazi Vid, ki se ravno vrača z obiska pri očku. Najprej pomisli, da sanja, nato sklene, da se bo vzpel na streho stare parkirne hiše, da si ogleda čudoviti skrivni vrt… Optimistična zgodba pripoveduje o osamljenosti in prijateljstvu, o pustoti sivega betona in živopisnosti cvetja, o nedejavnosti in pogumu, da kaj spremeniš na bolje, o stvareh, ki prinašajo srečo in jo delijo še drugim. Slikanico krasijo ilustracije, ki prinašajo iz strani na stran več barv in svetlobe, več sreče in upanja. Navdihujoče! Linda Sarah, ilustracije Fiona Lumbers.

Recenzija, Vesoljska pustolovščina, mag. maja Črepinšek, Moj malček

»Neskončno se bova zabavala,« reče babica. »Ne, sploh se ne bova,« je odgovoril Jani. »Tukaj ni kaj početi.«

Vesoljska pustolovščina

Ko je očka Janija pripeljal k babici, mu to sploh ni bilo všeč. Dolgčas, sam ljubi dolgčas, ker babica stanuje na deželi in je nora na naravo, Janija pa zanima vesolje. To je zanimivo, drugega nič! Veliko raje bi ostal doma v svoji sobi med svojimi vesoljskimi igračami. Ampak babica je modra. Janiju predlaga, da kar takoj pobegneta, če ga starši puščajo na dolgočasnem kraju. Na hitro spravi nekaj reči v nahrbtnik in se z vnukom poda v neznano. In tako se prične čudovita dogodivščina, ko se ne zgodi nič posebnega – ali pa vse, kar si lahko zaželi otroško srce. Ker babica ve, kako začarati vsakdanje trenutke. Janijeve oči, ki so na začetnih ilustracijah jezno stisnjene, postajajo iz strani na stran vedno širše razprte, dobrovoljne, navdušene. Ker ugotovi, da je vesolje, ki ga je pričakoval v samoti svoje sobe, v resnici čisto blizu, zunaj v naravi, in da si ni mogoče predstavljati bolj vesoljskega vesoljca, kot je njegova babi. Slikanica otroke vabi v odkrivanje narave, odraslim pa ponuja odlične namige za skupno preživljanje časa tako, da bogati otrok in odrasli. Na imenitnih ilustracijah mrgoli podrobnosti, majhnih in večjih živali, drobnih zabavnih dogodkov. In psst – če si boste ilustracije zelo podrobno ogledali, boste odkrili, kako daleč sta ubežnika zbežala, preden je dolgčas premagalo navdušenje. Priporočam! Petrus Dahlin, Marcus Gunnar Petterson.

(Moj malček, mag. Maja Črepinšek, http://www.mojmalcek.si/clanki_in_nasveti/druzina/389/)

Recenzija, Modra krila (mag. Maja Črepinšek, Moj malček)

Modra krila
Jadran na sprehodu ob jezeru plane proti jati žerjavov, da se v preplahu dvignejo v nebo in poletijo proti jugu. Za njimi ostane skrit v trsju le ranjeni mladič, ki svoji družini ne zmore slediti. Ko Jadran to vidi, pravi, da je kriv, ker je žerjava za vedno zapustila družina. Trmasto vztraja, da ga bo vzel seboj domov v blokovsko stanovanje, in kadar Jadran nekaj hoče, ga ni mogoče premakniti. Šestnajstletnik z orjaško postavo ima dušo majhnega otroka. Tako Jadran in njegov mlajši brat Josh postaneta začasna starša žerjavu Trsku. No, lahko bi rekli tudi drugače – poslej je Josh varuh svojemu starejšemu bratu, pa še negodnemu žerjavčku. Jadran vztraja, da ga morata z Joshem naučiti leteti in ker mu v zavodu, kamor odhaja v dnevno varstvo, kar naprej vbijajo v glavo, da »če res hočeš, potem zmoreš vse«, verjame, da bo učenje letenja uspelo, če bo pred žerjavom poletel Josh, očka žerjav. Pa ga porine z desetmetrske terase… Nenavadna zgodba pripoveduje o življenju z »drugačnim« bratom, o težavnih, zabavnih, tesnobnih, napetih in srečnih urah. V ozadju zgodbe pa se izrisujejo veliko večje in pomembnejše teme, kot so razpad družine ob težkih preizkušnjah, samoodpovedovanje v korist člana družine, strpnost do drugačnosti, vztrajnost resnične ljubezni, sprejemanje novih članov družine, omejevanje svobode »drugačnim«, vprašanje, kako ravnati, kadar družinski član postane drugim nevaren, iskanje načina sobivanja, ki bo najboljši za vse člane družine… Lik Jadrana je izrisan v vseh niansah, od trenutkov, ko se čudimo njegovim neverjetnim spominskim zmožnostim, do trenutka, ko se zgrozimo nad pomanjkanjem presoje nevarnih situacij. Pretresljiv in ganljiv roman o ljubezni bralca vabi v razmislek, kako bi ravnal sam in kaj je drugačnost. Toplo priporočam! Jef Aerts, ilustracije Martjin van der Linden. Predstavitev: Maja Črepinšek