Pedagoško gradivo Kraljica smeha
Jenny Jägerfeld, prevedla Danni Stražar
O romanu, na kratko:
STVARI, KI JIH MORAM NAREDITI, DA BI PREŽIVELA:
- ODSTRIZI SI VSE LASE.
- NE POSKUŠAJ SKRBETI ZA KAR KOLI ŽIVEGA.
- NE BERI NOBENIH KNJIG.
- NOSI SAMO ŽIVOBARVNA OBLAČILA.
- NE RAZMIŠLJAJ PREVEČ (NAJBOLJE SPLOH NIČ).
- IZOGIBAJ SE IZOGIBAJ SE GOZDA.
- POSTANI KRALJICA SMEHA!
Sashina mama je ljudi spravljala v jok. Še vedno jih spravlja v jok, čeprav sploh ne živi več. Zato Sasha naredi seznam. Da ne bi postala takšna kot mama, mora narediti sedem stvari. Če ji bo le uspelo, bo njena žalost mogoče le izginila ali vsaj spolzela po licih.
O romanu iz recenzije mag. Maje Črepinšek (portal Moj malček)
Pretresljiv roman švedske pisateljice Jenny Jägerfeld subtilno spregovori o neizmerni bolečini, ki jo za seboj pusti samomor starša in o tem, kako bolečino preživeti. Sasha žaluje s stisnjenimi zobmi. Žalost zakoplje globoko vase, a to v resnici ne deluje. Oče, družina, prijateljica, učiteljica, šolska svetovalka in nazadnje otroška psihologinja ji, vsak na svoj način, pomagajo iskati boljšo pot. Ki pa jo mora prehoditi deklica sama. In jo. Ker je pogumna in zelo zabavna. Sem povedala, da bistra deklica sklene postati »kraljica smeha«, stand-up komičarka? Že mogoče, da je podobna mamici, toda ona hoče ljudi spravljati v smeh, ne v jok. Da ji bo uspelo, se bralec zave, ko se še sam med solzami prične smehljati in nato smejati. Izjemen, čustveno napet roman, ki niha od črne žalosti do zlate zore optimizma, je sicer namenjen otrokom in mladostnikom, a bo navdušil tudi odrasle. Prebrati ga je vredno zaradi užitka dobre proze, zaradi vsebine in zato, ker so med nami otroci in njihovi starši, ki se pravkar soočajo z enako bolečino. Da ne bomo med ljudmi, ki se obnašajo res noro, ker ne vedo kaj reči, ko slišijo za samomor v družini. Odrasli bralci ne bodo spregledali vloge stand-up komedije, ki poslušalca povabi v zgodbo, nato pa – punch! – iz smeha v jok in iz joka v smeh. Ker za življenjsko ravnovesje potrebujemo oboje. Še posebno smeh.
O pisateljici
Jenny Jägerfeld je ena najuglednejših sodobnih švedskih mladinskih pisateljic. Njena dela berejo doma in že vsepovsod po svetu, priljubljena je med bralci in poznavalci literature. Je prejemnica nagrade August in nagrade Astrid Lindgren.
S humorjem in toplino zna pripovedovati o najtežjih stvareh.
O prevajalki
Danni Stražar je prevajalka, glasbenica, učiteljica in ambasadorka švedske literature med slovenskimi bralci in slovenske literature na Švedskem.
Njen prevajalski opus je obsežen in raznolik, prevaja tako dela za odrasle kot za mladino in najmlajše.
Najraje prevaja iz švedščine, iz jezika, ki se ga je naučila v otroštvu in ga je pozneje tudi študirala. Švedščina je prevajalkin drugi jezik, prvi ostaja materinščina, slovenščina. Danni na Švedskem živi in dela in zato dobro pozna švedsko življenje in kulturo. Tu in tam poseže tudi po norveški literaturi in jo prav tako zavzeto prevede za naše bralce.
Za Založbo Zala je prevedla že kar nekaj izjemnih del najbolj priznanih švedskih mladinskih avtoric in avtorjev, dela Ulfa Starka, Ulfa Nilssona, Rose Lagercrantz, Pera Gustavssona, Barbro Lindgren, tokrat pa enega najboljših romanov doma in v svetu priznane pisateljice sodobnega časa – Jenny Jägerfeld.
MNENJE NEZNANE BRALKE:
Zelo lepa knjiga, kako na svoj način objokovati izgubo družinskega člana in končno prejeti pomoč in podporo drugih. Pravi, da je v redu žalovati tako, kot si želite, glede žalosti ni pravil. Je pa tudi zgodba o tem, kako priti na drugo stran in tudi o vsem lepem, kar lahko najdete ali doživite na poti tja.
Razmisli o izbranih citatih iz romana? Katere bi vi izbrali? Zakaj?
»V šoli se človek konec koncev uči za življenje, saj si to celo ti rekel. Mar ni humor ena najpomembnejših stvari, ki bi jih človek moral imeti v svojem življenju? Si lahko predstavljaš svet brez humorja?« (88)
»Ne razumete, kakšno žalost lahko pomeni!? Verjetno je odvisno od tega, kakšne knjige bereš?
Od kar precej knjig človek postane strašno depresiven.«
»No, mogoče se potem prav tem knjigam lahko izogneš? Vsaj zdaj?«
»Za vsak primer se nameravam do konca življenja izogibati vsem knjigam.«
»Do konca ŽIVLJENJA?« reče oči. (92)
Idiotske stvari, ki jih ljudje govorijo:
- »Razumem, kakšen je občutek!«
Ne, ne razumeš. Nikoli. Nikoli. V milijon letih ne boš razumel.
- »Tako zelo močna si! Sam tega ne bi nikoli preživel.«
Kako misliš, močna? Kaj pa veš o tem? Sicer pa – ali imam kakšno možnost izbire?
- »O, BOOOG, kako strahopetno, da si vzameš življenje!«
Reči nekaj takšnega je strašansko bolno. Ne rečemo, da je nekdo strahopeten, ker umre za pljučnim rakom. Ne rečemo, da je nekdo strahopeten, ko umre zaradi srčnega infarkta. Mama je umrla zaradi depresije. Tako pač je.
Strašansko sem jezna nanjo, ker ne živi več. Tako zelo jo pogrešam, da mi bo razneslo glavo. Vendar se mi ne zdi, da je bila strahopetna.
- »Kako zelo sebično je, da si vzameš življenje!«
To ni res. Mami se je svet zdel strašen in verjela je, da ga dela še slabšega. Da nama uničuje življenje. Mislila je, da nama bo bolje brez nje. Meni in očetu. Strašansko grozljivo je, da je verjela v to, da je tako razmišljala, vendar je. To vem, ker mi je nekoč povedala. Rekla sem, da ni tako. To sem rekla večkrat, a je bilo, kot da ne sliši.
- »In kako je to naredila?«
SOVRAŠTVO, ki ga občutim, ko ljudje tako vprašajo. To ni vprašanje, ki ga zastavijo zaradi mene. Vprašajo samo zato, da bodo pozneje lahko govorili o tem. Planili po resnici in obrekovali, ko me ne bo tam. Stvar je ta, da ne vem! In nočem nikoli izvedeti!
- »Ampak vseeno se zdiš tako vesela!« In kakšna, hudiča, naj bi bila?
Ne razumejo, da nočem pokazati občutkov? Da nočem nikogar povabiti v to. To je moja žalost. To je moja mama! Umaknite se!
- »Vse ima svoj namen.«
Ne, nima ga. To je preprosto NEUMNO. Da je mama umrla, je od začetka do konca nesmiselno.
- Nič. Ko ne rečejo prav ničesar. (132)
Razvrstil jih je v kupe v dnevni sobi. Shraniti, zavreči, podariti. Hotela sem imeti njena ličila, zato sem jih lahko vzela. In s kupa, ki se bo vrgel stran, sem rešila njen parfum. Imam ga v svoji sobi, a si ga še nisem upala poduhati. Bojim se, da bom začela jokati. In če začnem jokati, se mi zdi, da ne bom nikoli mogla nehati. Zvečer, preden naj bi šla nazaj v šolo, je oči rekel, da bo s Cecilio moral govoriti o tem, kar se je zgodilo, da bo lahko povedala razredu. Zgrabila me je panika. (127)
A ne more ti biti vse prihranjeno. Stvari ne delujejo tako. Namesto tega sem na glas zarjovela, s krikom brez besed, ki mi je razparal grlo.(128)
Märta je bila edina, ki je naredila pravo stvar. Že prej sva bili prijateljici, a ne pretirano tesni, nikoli se namreč nisva srečevali zunaj šole. Prišla je k meni domov.
Potrkala. Prvi dan ji nisem odprla.
Takrat je v nabiralnik potisnila čokoladno pecivo in listek. Napisala je:
»Harryja Potterja je rešila čokolada, ko so mu morakvarji skorajda izsesali voljo do življenja. Ne vem, ali v resnici deluje.
Ampak bova pač poskusili.« (130)
»Ja, saj se gotovo je bolj smiselno pogovarjati z zajci kot z nekaterimi ljudmi.«
Zrem vanjo, da bo začutila, da leti nanjo.
»Ah no, Sasha. Se ti je zdaj zares zmešalo ali kako?« reče Tyra.
»In kaj, vraga, misliš s tem?«
»Saj smo že dojeli, da imaš kar nekaj težav,« reče Tyra.
»Ja, če hodiš po otroški psihiatriji in podobno, « jo dopolni Martina.
»Ampak da si pa tako motena … Očitno imaš to v krvi. Pazi, da ne boš postala enako nora kot tvoja mati.« (122)
»Zanima me, ali obstaja kakšen način, da človek ne bi občutil stvari. Ali recimo obstaja kakšen trik?«
Glavo imam še vedno nagnjeno nazaj. Mogoče je videti čudaško, a mi je prav malo mar.
»Katerih stvari nočeš čutiti?«
»No, ničesar, samo zanima me. Čisto na splošno.« In zamrmra in me zamišljeno pogleda.
»Če bi nekdo prišel k meni in bi ga zanimalo, ali je mogoče na primer odpraviti jezo, strah,
občutek krivde ali morda … žalost, bi rekla, da ne gre.« Znova se vzravnam.
»Ehm? Kako? Sploh ne? V čem pa je potem smisel terapije?« zarjovem in stečem proti ograji. (143)p
Dobila sem tisto, kar sem si želela. Toda … kaj pa zdaj? Kaj se bo zgodilo zdaj? Ljudi sem pripravila do tega, da so se tri minute smejali. V smeh sem spravila očija, Märto, Ossija, Henrika.
Izpolnila sem vse točke na seznamu. Vseh sedem. Oziroma. Kaj pa vem.
Mogoče tiste, da ne smem preveč razmišljati, nisem ravno izpolnila.
Vendar to v osnovi ničesar ne spremeni. Mami zaradi tega ne bo oživela.
Ali sem kar čudaško verjela v to?
Popolnoma nepripravljena sem na solze, ki se mi nenadoma naberejo v očeh. Ki vse skupaj spremenijo v nejasno meglo. Žalost me zbije na tla ali pa padem na nekaj, ne vem. (169)
Nisem razumela. Mami je bila vendar mrtva. Vzela si je življenje.
Vse lepe besede povrh tega so bile podobne temu, kot da hoče nekdo prilepiti lesketajoče se biserčke na pozabljen, polomljen dežnik, ga posuti z bleščicami v mavrični barvi. To vendar ni imelo smisla. Ne glede na to, koliko biserčkov in bleščic vržeš nanj, ljudje vseeno lahko vidijo, da je pokvarjen, pokvarjen, pokvarjen. Da ne bo nikoli več cel. (174)
OSEBE
Sasha
Pripovedovalka in glavna oseba romana.
Na pragu 12. leta ji umre mama. Po daljši depresiji naredi samomor. Sasha mora prežalovati, preboleti izgubo. Hoče jo. Ne bo podobna mami. Ne na videz (zato se postriže), ne bo brala, ne bo hodila po gozdu. Predvsem ne bo jokala in ne bo nikogar spravljala v jok.
Ji bo uspelo?
Iz recenzije mag. Maje Črepinšek, portal Moj malček:
Sasha je dopolnila dvanajst let in oče bi ji rad pripravil praznovanje s prijatelji, toda ona letos noče praznovanja. Zato, da ne bo mamina odsotnost očitna. Ker njena mati ni »zaspala«, ni nas »zapustila« ali
»odšla«, kot pravijo ljudje. Ona je umrla. Čeprav sta očka in Sasha storila vse, da bi ji bilo laže in so zdravniki zdravili njeno depresijo, je neke ledene noči izginila. Zadnje leto so ji solze neprestano polzele po obrazu. Sashina čudovita, zabavna, ljubeča in igriva mamica je naredila samomor, ker so ji dušo izpili morakvarji. Odkar je mama mrtva, Sasha sliši, kako očka, kadar misli, da že spi, joka. Ona pa ni potočila niti solze, pa tudi na mamin grob noče. Raje naredi seznam, kaj bo še storila, da bo preživela …
Kdo je Martha?
Kako sta postali najboljši prijateljici? Kdaj? Zakaj?
Kdo je Ossi?
Kaj lahko povemo o njem? Je Sashi v pomoč? Kako?
Kakšen je Sashin oče?
Je pomagal Sashini mami? Stoji ob strani Sashi, svoji hčerki?
Se vam zdi ljubeč oče, pozoren? Kako ste razbrali njegov značaj?
NASLOV ROMANA
Izvirni naslov je pravzaprav Comedy queen, Kraljica komedije. Z urednico in prevajalko smo se dogovorili z prevod Kraljica smeha. Zdi se nam smiseln in večpomenski. Zakaj? Kako bi se odločili vi? Zakaj?
Naslovnica je delo priznane švedske oblikovalke Sare Acedo.
Kaj sporoča? Kaj razberete iz nje o romanu? Kaj pričakujete od romana, ko zagledate naslovnico? Kaj mislite o njej, kako jo razumete, ko roman preberete?
Roman je preveden v več jezikov, okrog 20, po njem že tečejo priprave za film.
(Založba Zala, Ivan Sužnik, prof.)
PROJEKT NAROBE SVET
