Slikanica govori o raci, ki ne mara ne dežja ne družbe, in o žabi, ki je nad vodo navdušena. Govori pa še o marsičem.
Če jo preberemo po ilustracijah in še z besedilom in večkrat, bomo razumeli: govori o samoti, osamljenosti, drugačnosti, prijateljstvu.
Pogovorimo se.
Smo kdaj radi sami? Imamo ves čas radi družbo?
Imamo prijatelje? Kdo so naši prijatelji? Kako jih izbiramo? So nam podobni, je kdo drugačen? Zakaj smo radi z njimi, zakaj smo radi s kom, ki nam ni najbolj podoben?
Pregledamo ilustracije in otroci povedo zgodbo / zgodbe, kot jo razberejo iz ilustracij.
Sedaj jo preberemo, mogoče najboljše, da jo najprej prebere odrasli.
Pa poglejmo našo raco.
Race imajo rade vodo. Vsaj vedno jih najdemo ob jezerih, rekah, potokih. Ampak raca v naši slikanici vode ne mara.
Poglejmo ilustracijo. Kakšna je naša raca? Kako je opremljena? Ima rada dež? Vodo?
Je družabna ali zadovoljno biva v svoji hiški, na samem in na toplem?
Rada bere?
Moti jo samo luknja v strehi. Neke deževne noči se je raca odločila, da pogleda, kako bi se dalo luknjo pokrpati. Takrat naleti na izgubljeno žabo.
SKLENITEV PRIJATELJSTVA
Raca povabi žabo, da prenoči pri njej. Kako prenočita? Je raci všeč, da ima družbo? Kaj pa žabi?
Zjutraj gresta iskat žabin dom.
Kako ga iščeta? Kaj pravijo ilustracije?
Žaba vendarle najde svoj dom.
Kaj pa raca? Je zadovoljna? Je spet rada na samem?
PREMAGOVANJE STRAHU
V dežju in temi gre raca na pot. Zakaj? Koga, kdaj in kako gre iskat? Je pogumna ali jo žene na pot kaj drugega? Zakaj?
Ampak, po pravici, raca je drugačna od drugih rac. Mogoče je zato sama. Mogoče je zato osamljena. (Kakšna je razlika med biti sam in biti osamljen?)
DRUGAČNOST, SAMOTA; OSAMLJENOST
Je biti drugačen od drugih okoli nas lahko ali težko? Naj povedo otroci. Pozorni bodimo, če je kdo od njih v stiski.
Mogoče je raca osamljena. Kaj menite? Z novo prijateljico, za katero premaga svoj strah pred vodo, ji je lepše.
Ali je na koncu za obe poskrbljeno? Za raco, ki vode ne mara, in za žabo, ki se v vodi počuti kot doma.
Poglejmo, kako.
In za konec:
Izberite ilustracijo, ki vam je bila najbolj všeč. Povejte kaj o njej.
Potem prelistajmo knjigo še enkrat. Kaj nam povedo nekatere ilustracije, kar
nam ne besedilo? In obratno.
In mogoče še – narišite ali napišite ali oboje svojo zgodbo o prijateljstvu.
Za najbolj radovedne:
Tudi race so različne. V našem okolju največkrat lahko srečamo raco mlakarico, veliko ljubiteljico ribnikov, mlak, jezer, vseh voda.
In veste, kaj rada je: Najraje ima rastlinsko hrano, teknejo pa ji tudi vodne živali, kot so paglavci žab, ter vodne žuželke in celo – žabe.
Res nenavadno, da se v zgodbi spoprijateljita raca in žaba, mar ne.
VIR:
Slikanica Raca, ki ni marala vode (Napisal in ilustriral: Steve Small, prevedla Mateja Sužnik in Miha Sužnik)
https://zalozba-zala.si/knjiga/raca-ki-ni-marala-vode/
Zapisala:
Mateja Sužnik, prof. slov. in prim. knj.
ZALOŽBA ZALA
Izvedeno na slovenskih uricah na Švedskem (Malmö, Stockholm) pod vodstvom predsednice slovenskega društva Orfeum, Landskrona/Stockholm
Slovenske urice se izvajajo pod pokroviteljstvom Slovenske zveze na Švedskem.
