Modra krila
Jadran na sprehodu ob jezeru plane proti jati žerjavov, da se v preplahu dvignejo v nebo in poletijo proti jugu. Za njimi ostane skrit v trsju le ranjeni mladič, ki svoji družini ne zmore slediti. Ko Jadran to vidi, pravi, da je kriv, ker je žerjava za vedno zapustila družina. Trmasto vztraja, da ga bo vzel seboj domov v blokovsko stanovanje, in kadar Jadran nekaj hoče, ga ni mogoče premakniti. Šestnajstletnik z orjaško postavo ima dušo majhnega otroka. Tako Jadran in njegov mlajši brat Josh postaneta začasna starša žerjavu Trsku. No, lahko bi rekli tudi drugače – poslej je Josh varuh svojemu starejšemu bratu, pa še negodnemu žerjavčku. Jadran vztraja, da ga morata z Joshem naučiti leteti in ker mu v zavodu, kamor odhaja v dnevno varstvo, kar naprej vbijajo v glavo, da »če res hočeš, potem zmoreš vse«, verjame, da bo učenje letenja uspelo, če bo pred žerjavom poletel Josh, očka žerjav. Pa ga porine z desetmetrske terase… Nenavadna zgodba pripoveduje o življenju z »drugačnim« bratom, o težavnih, zabavnih, tesnobnih, napetih in srečnih urah. V ozadju zgodbe pa se izrisujejo veliko večje in pomembnejše teme, kot so razpad družine ob težkih preizkušnjah, samoodpovedovanje v korist člana družine, strpnost do drugačnosti, vztrajnost resnične ljubezni, sprejemanje novih članov družine, omejevanje svobode »drugačnim«, vprašanje, kako ravnati, kadar družinski član postane drugim nevaren, iskanje načina sobivanja, ki bo najboljši za vse člane družine… Lik Jadrana je izrisan v vseh niansah, od trenutkov, ko se čudimo njegovim neverjetnim spominskim zmožnostim, do trenutka, ko se zgrozimo nad pomanjkanjem presoje nevarnih situacij. Pretresljiv in ganljiv roman o ljubezni bralca vabi v razmislek, kako bi ravnal sam in kaj je drugačnost. Toplo priporočam! Jef Aerts, ilustracije Martjin van der Linden. Predstavitev: Maja Črepinšek
Recenzija, Modra krila (mag. Maja Črepinšek, Moj malček)
