Milijonček za prijaznost, pedagoško gradivo

Jun 19, 2021 | Pedagoška gradiva, Projekt Narobe svet

Milijonček za prijaznost, arnfinnn Kolerud, prev. Darko Čuden

  1. Uvodna beseda (iz predstavitve romana na hrbtišču knjige)

Nekega povsem običajnega dne Frank in mama zadeneta na loteriji.

Štiriindvajset milijonov!

Ko se razve, kdo sta srečna dobitnika, je njunih običajnih dni konec.

Mama si želi prijaznih ljudi, zato obljubi najprijaznejšemu v skupnosti nagrado – milijon kron.

Med otroki in odraslimi se začne tekma. Tekma v prijaznosti. Tekma za denar.

Medtem se mama in Frank umakneta na počitnice na jug, pod slepeče sonce. Mama si zatiska oči, Franku pa se odpre svet s hitro sklenjenimi prijateljstvi in neslutenimi spoznanji. Kot da so kratke počitnice namenjene bliskovitemu odraščanju.

Humorno napisan roman dodobra razkriva človeške značaje, slabosti in veličine, in odpira mnoga vprašanja.

Osrednje je gotovo eno. Je denar res sveta vladar?

  1. Frank in mama, življenje povprečnega človeka in življenje bogatih

Frankova mama in Frank živita v majhni norveški vasici. Ničesar nimata preveč. Nista pa prikrajšana za najnujnejše stvari. Mama dela v domu za ostarele kot čistilka. Sin Frank obiskuje osnovno šolo. Tu in tam privoščila obisk restavracije, a sta pri tem zelo pazila, kaj naročata.

Potem zadeneta na loteriji. Njuno življenje se v trenutku »spremeni«. Prvi večer si v restavraciji privoščita samo nekaj dodatkov na pici (malo več sira). Kot opozorilo poslušata v restavraciji pogovore mladih, ki že vedo, da je nekdo v kraju (nenadoma obogatel) zadel na loteriji. Pogovarjajo se o raznih nenadnih bogataših, ki so svoje bogastvo zapravili s prekomernim in nesmiselnim zapravljanjem. Ko odhajata iz restavracije, mama reče, da bi bilo najbolje, da živita tako, kot sta do sedaj.

  1. Osnovne dileme romana
  • Takoj smo postavljeni pred osnovno dilemo: kaj z bogastvom, z denarjem in kako z njim ravnati, če ga imamo. Pogosto ljudje z malo denarja čisto lepo shajajo. Ko ga nenadoma dobijo več, pa z njim ravnajo nerazumno, razsipno, tako kot so si verjetno predstavljali, da z denarjem ravnajo bogati.
  • Toda to je samo izhodiščna dilema. Takoj zatem (hkrati) se pojavi še ena: to je položaj na novo obogatelega človeka v skupnosti. Do sedaj ga je skupnost sprejemala z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Kaj pa sedaj? Kako naj ravna, da ga bo skupnost sprejemala. Za skupnost in za posameznika je to nov preizkusni kamen.
  • Roman tako odpira vrsto vprašanj: odnos med bogatimi in revnimi, posameznikom in skupnostjo – seveda vprašanje o vlogi denarja v posameznikovem življenju, o vlogi denarja v družbi, in to v sedanjosti in v preteklosti. (V preteklosti niso potrebovali stvari, ki bi veliko stale, uči eden od učiteljev, pa so imeli vse, kar so potrebovali.)
  • In še: mama noče, da bi bil Frank razvajen – sedaj ko imata denar, bi se to lahko zlahka zgodilo, prej, ko ga nista imela (očeta nihče ne omenja), je bilo manj možnosti (še v tem primeru niso bile izključene). To pa je že naslednja pomembna dilema, ki vključuje odnos med odraslimi in otroki – vzgoja otrok, da bodo nekoč znali živeti in skrbeti zase.
  • Roman s tem postane razmišljanje o temeljnih problemih današnjega časa, pa smo tukaj samo nakazali nekaj izhodišč, o kateri je mogoče razmišljati.

 

  1. O avtorju

 

Arnfinn Kolerud (rojen 1968) je iz Isfjordna v Romsdalu. Debitiral je z delom Upanje, da snežni plug ne pride leta 1996, za katerega  je prejel prvo nagrado Ministrstva za kulturo za otroško in mladinsko literaturo. Pripravljen ali ne (2004) so ​​ga primerjali z zgodbami iz otroštva Tarjeija Vesaasa, za delo je prejel nagrado kritikov, novo norveško nagrado za otroško književnost, nagrado za literaturo Gura Sandsdalena, in bil nominiran za ugledno nagrado Brage.

Kolerud je prejel več delovnih štipendij NBU (norveški avtorji otroških in mladinskih knjig) in je sodeloval v The Cultural Schoolbag z literarnimi programi za osnovno šolo.

Leta 2018 je bila knjiga Snillionen ena izmed dvanajstih izbranih knjig s filmskim potencialom, ki so bile vključene v program Knjige na Berlinaleu.

Od sredine leta 1990 živi v kraju Måløy, kjer je najprej kot učitelj poučeval študente tuje jezike in pisanja. Sedaj dela v knjižnici na srednji šoli Måløy.

  1. Kritiki

opozarjajo, da  Kolerud piše za mladino in odrasle: imajo ga za mojstra zgodbe. Jezik, ki ga upodablja,  je blizu vsakdanjega. Za njegove knjige je značilna velika jezikovna ustvarjalnost, polna besednih iger, ki so  blizu vsakdanjega življenja, polne lahkotnosti – s prostorom za domiselne muhe. Roman  Milijonček za prijaznost je poln humornih domislic, ko otroci odraslim razlagajo, kaj je natančen in ne natančen jezik. (ROMSDALS BUDSTIKKE) Otroci s svojim preprostim in logičnim načinom gledanja na jezik postavijo odrasle na svoje mesto. To je hkrati smiselno in smešno. Posebej se zdi kritikom vredno opomniti, da govori tudi o denarju brez moraliziranja.

Tekmovanje Million Kroner Kindness Competition  je zabavna in poglobljena knjiga o tem, kaj bogastvo lahko naredi ljudem. To je zgodba, ki vam prinaša dragoceno priznanje, pa tudi zabava je tukaj in zdaj. 

 Nagrada Ministrstva za kulturo za otroško in mladinsko književnost, prvenec (1996) za Berre ikke brøyteplogen kjem …

 

  1. Izhodišča za pogovor
  • Naslov
    • Naslov romana je Milijonček za prijaznost
  • Na kaj najprej pomislite ob naslovu?
  • Na nagrado, denarno seveda, in to za prijaznost?
  • Kako se vam zdi, da vas nekdo plačuje / plača za prijaznost?
  •  Kaj pa je prijaznost?

»KAJ JE PRIJAZNOST? (Vir: https://www.brstpsihologija.si/zakaj-se-splaca-deliti-prijaznost/)

 Prijazen pogled, vesel nasmeh, toplo rokovanje, skrben trepljaj po rami, velikodušen objem, zahvala, vse te geste so odgovori, zaradi  katerih se počutimo vzhičeno in veselo.

V družbi kot celoti, altruistična dejanja lahko prinesejo občutek enotnosti. Prijazna dejanja so nekaj, česar smo vsi zmožni. Močno vplivajo na medsebojno povezanost, pripadnost in občutek bližine.

Lahko smo tisti, ki deluje prijazno, prejemnik ali pa samo opazovalec prijaznega dejanja. Vse troje v nas vzbudi veselje in zadovoljstvo. To pa vpliva tudi na naša psihično in fizično zdravje.

Dejanje prijaznosti je prikaz  največje humanosti (človečnosti).«

 

  • Prijaznost, denar, preračunljivost

 

Nekaj pregovorov in misli o denarju – kaj pa vi mislite o njem, mimogrede označite misel, ki se vam zdi najbolj resnična:

  • Posel, veste, prinaša denar, prijateljstvo pa komajda kdaj. (Jane Austen)
  • Tisti, ki mislijo, da denar lahko naredi vse, so hkrati tudi tisti, ki so za denar pripravljeni narediti karkoli. (Edmond Beauchene)
  • Skopuh obenem čuti vse skrbi bogataša in vse trpljenje reveža. (Albert Guinon)
  • Ni mi preveč za denar, kajti denar mi ne more kupiti ljubezni. (John Lennon)
  • Denar ne more kupiti prijateljev, dobite pa drug razred sovražnikov. (Spike Milligan)
  • Kaj je denar? Kratkotrajna dobrina. (Novij)
  • Najhujše zlo na svetu je denar, pogubil nam številna je že mesta, može pognal nam je v tujino, pamet zmeša, srce spridi, ljudi z ravnih pota usmerja na kriva, da počnejo dejanja bogokletna. (Sofoklej, staro grški dramatik

 

  • Za kaj smo največkrat ljudje plačani?

 

  • Kaj bi rekli o sebi, ste prijazni?

 

  • Kdo je za vas prijazen človek?

Ali bi bili vi bolj prijazni, če bi vedeli, da boste za svojo prijaznost nagrajeni z milijonom kron?

 

Ste že slišali za besedo preračunljivost?  Ali pomeni preračunljivost, da je človek prijazen, ker računa (preračuna), da bo dobil milijon za nagrado, ker je bil prijazen.

Ali moramo biri prijazni z ljudmi, do ljudi, ne glede na to, da ne bomo dobili ( ne računamo), da bomo dobili za svojo prijaznost denar.

 

Skratka: nagrada za prijaznost je skregana z osnovno logiko človeka in človeštva: Prijazni moramo biti v vsakem primeru, ne samo takrat, ko računamo, da bomo za to nagrajeni.  Še bolje: če smo prijazni, smo nagrajeni, ampak na povsem drugačen način.

Kritiki so zapisali približno tako: Denar ustvarja tako dobre in slabe stvari, nenazadnje … je situacija šaljiva, ker še zdaleč ni lahko biti prijazen in pogosto  postavljati ovire drugim, ki so morda še prijaznejši, da bi se dokopali do denarja.

 

  1. Motivi in teme:

Prijaznost, neprijaznost, denar, revščina, bogastvo, posameznik družba, nasilje, nenasilje, medgeneracijski obnosi, odgovornost, pohlep

 

  1. Zgradba romana

Kolerud velja za mojstra pripovedovanja, njegovi romani so polni besednih iger, ki izhajajo iz različnega razumevanja jezika, in prav ti nesporazumi so smešni. Tudi zaplet gradi na minimalnem.(je minimalen) Že prvi roman Samo da snežni plug ne pride (1996) imajo kritiki za »dober primer Kolerudovega literarnega programa. Zunanja akcija je preprosta in minimalna«. V romanu Milijonček za prijaznost je zaplet nakazan že v naslovu Milijonček za prijaznost, saj za stvari, ki so temeljne za družbo, ne moremo biti plačani. Tudi pripoved je večji del premočrtna. Skozi roman spremljamo mamo in sina in njuno doživljanje in razmišljanja: najprej ko zadeneta na loteriji in to sproži celo vrsto sprememb in komentarjev, nato v Sredozemlju preko mobilnega telefona spremljamo, kaj se dogaja doma, samo dogodek s Čudakom in voznico avtobusa, ko potujeta v Stockholm, je samostojen vložek, brez prisotnosti (prek mobilcev) glavnih junakov. Na koncu smo spet v vasi s podelitvijo »nagrade« in ko otroci sami zgradijo novo igrišče za minigolf (tako kot jih je naučil kmet) in še Palova pozitivna reakcija, Oskarjevo (poznavanje) vedenje o rastlinah …

 9. Nekaj iztočnic pred branjem/ za bolj pozorno branje

Kako bi vi ravnali, če bi zadeli na loteriji veliko vsoto denarja?

Ali bi si kupili avto? Kaj pa bazen pred hišo? Učenci (sošolci) bi denar porabili za raketo na Mars, za velik bazen z za  z masažo, in s palmo in  z zastonj sladoled … za atomsko bombo, za igrišče za minigolf …

Zakaj si Frank zaželi, da bi dobil malo več sira. Ali imata z mamo veliko ali malo denarja?

(Tudi drugi učitelji sprašujejo učence, kaj bi si kupili, če bi zadeli  na loteriji. Oskar bi si kupil rovokopač.) Oskarjev oče dala na pokopališču. Oskar bi mu pomagal. Kaj kaže to dejstvo: Mama in Frank nimata (nista imela) veliko denarja. Ali ga imajo drugi v vasi na pretek? Ali opisuje Kolerud bogato ali revno vaško skupnost?

Ko pride Frank domov, misli, da bo sedaj lahko pojedel več kot en kolešček salame – ga mama takoj opomni, da sedaj sicer imata dovolj denarja, ampak vseeno ne sme jesti samo salame brez kruha.

Zakaj mama reče sinu, da ga bo polovica denarja čakala na banki in da bo z njo lahko ravnal po svoje. Ko bo star 18 let. Kaj pomeni biti star 18 let. Kaj pomeni biti odrasel.

Ali bi odrasli ljudje takoj zapravili denar? Ali bi odrasli ljudje kupovali stvari, ki jih ne potrebujejo?

Kako bi bilo pametno naložiti denar?  Kupiš sladoled? Daš ga v šparavček? Včasih kupiš sladoled, včasih …

  1. OSEBE

Frank

Frank je lepo vzgojen, skromen, dobro igra namizni tenis. Že v začetku sodeluje z mamo – on je tisti, ki je sodeloval pri izbiri številk za loto –  šolska skupnost, razred ga popolnoma sprejema, do Pala in  podobnih je prizanesljiv. Nova situacija ga najde nepripravljenega. Ko učiteljica vpraša, kaj bi si želel, če bi imel neskončno denarja, reče, da si želi več sira.  Kar v razredu izzove smeh, saj vsak vsaj kdaj pa kdaj sanja, kako bi bilo, če (bi bil bogat) bi lahko pobegnil iz vsakdanjika, ki je do neke mere za vsakega posameznika obremenjujoč.

Nova situacija (osrednja in prelomna) se pojavi na počitnicah, ko Frank sreča Magnusa, nekoliko starejšega fanta, ki pa »ve« več o denarju. Za Magnuna je denar absolutna valuta. Zanj ljudje storijo vse – tudi ubijajo. Frank ni ni nvdušen nad Magnusom, po svoje pa nima na počitnicah nikogar razen mame, rad bi bil v družbi z vrstnikom. Obenem ga Magnus odbija s svojimi pogledi na ljudi (in denar), po svoje ga privlači kot nedo, ki odraslo o vsem vse ve. Da ugodi Magnusu, se odmakne od mame – stori svoj prvi korak v odraščanje – mami vzame z računa 300 evrov. Z njimi mu Magnus »dokaže«, da je denar sveta vladar.

Sošolci ga sproti obveščajo, kaj počnejo vaščani, medtem ko sta odšla na počitnice (Polenovka je umrla, ker se je preveč trudila, da bi dobila denar, psa je nekdo nekam odpeljal …) . Po doživetjih z Magnusom (skoraj sta utopila žensko iz Afrike), se pojavi v vlogi odraslega – manj naivnega od mame – on je tisti, ki mora prisiliti mamo, da bo končala igro Milijonček za prijaznost – to mu uspe in, kljub temu da je na počitnicah sledil Magnusu, ga ubogal, sedaj v vlogi odraslega in odgovornega, pokaže svojo pravo naravo. Materi celo pove, da ji je vzel denar, pokliče novinarko, hoče sam razpisati še eno nagrado za dva milijona kron – skratka pokaže se kot odrasla in odgovorna oseba in še Palu preskrbi čevlje. In tudi Pal nenadoma ni več nasilen do sošolcev …

Kako Frank doživlja mamo na plaži. Maže jo s kremo (dolgčas). Prav boji se, da ga bodo vprašali sošolci, kako sta se imela. Magnus, ko ga sreča, je upanje, da bo vsaj nekaj doživel. Skratka, da se bo vsaj za trenutek otresel maminega vpliva …

Kako bi ti ravnal, če bi srečal nekoga, ki je podoben Magnusu? Bi se mu že po  igranja namiznega tenisa izognil.

Ali bi se mu izognil po tem, ko bi ti rekel, naj dvigneš denar?

Ali bi se mu izognil po tem, ko bi deklico poslal k paru, da popije njuno pivo?

Bi se mu izognil po tem, ko bi Magnus razlagal, da nista storila nič hudega (Deklica je dobila denar, moški in ženska pa se imata vsaj o čem pogovarjati.)

Bi te Magnusova dejanja zabavala?

Magnus pravi, da se na (nasilje) vse navadiš. On se je navadil, ker igra igrice?

Frank se ni navadil. Prav izkušnja z Magnusom je v njem naplavila najboljši del njega samega – odgovornost do drugih ljudi, ki je ena od temeljev odraslosti.

Po dogodkih v Sredozemlju z Magnusom, potem ko je Frank odtaval od mame k Magnusu (v svet), se Frank vrne k mami, vendar drugačen. Če je prej pomagal izbirati številke za loto, sedaj postane njen enakovreden sogovornik in partner. Pri tem se ne spotika ob nobene dileme. Jasno mu je, kaj mora storiti. Jasno mu je (mami ni), da njena igra (nagrada)škodljiva (škodljiv eksperiment) za skupnost. Do skupnosti pa mora človek biti pošten.

Frankova mama

Kakšna se vam zdi Frankova mama. Tečna. Pametna? Kakšno si jo predstavljate. Debelo, suho gospo. Je skrbna? Skrbi za svojega sina. Je preveč skrbna? Mu dopušča, da odrašča?

Kako bi si odgovorili na vprašanje, zakaj po tem, ko sta zadela na loteriji, še vedno hodi delat v dom za ostarele. Imamo kakšen namig, da to neizmerno rada počne?

Katere stvari si mama privošči kot bogatašinja?

Katere kot revna mama?

Kaj misli o bogastvu? Denarju? Zakaj želi živeti še naprej, kot je živela prej?

Kaj mislite o njenem razpisu Milijon za prijaznost? Ali bi se lahko drugače poveselila s sovaščani, ko je dobila denar? Kako?

Zakaj da denar kmetu?

Zakaj se ne razjezi, ko (otroci preanalizirajo) pomisli, da mogoče kmet ni upravičeno dobil denarja?

Zakaj je zadovoljna s svojim majhnim balkonom, na katerem gosti Frankove prijatelje?

Kaj pomeni, da noče, da bi bil sin razvajen?

Zakaj se tega tako boji?

Kakšni so razvajeni otroci? So s kakšno stvarjo zadovoljni?

Ali bi bili razvajeni ni otroci zadovoljni, ko bi dobili to, kar si zaželijo?

Ali razvajeni otroci kdaj odrastejo?

Katera osnovna je dolžnost staršev, (Zakaj ne smejo otrok pretirano razvaditi?) – Pripraviti jih na življenje. V življenju pa nas ne čakajo samo dobre stvari.

Kako bi komentirali pripombo, da v tujini govori angleško?

Ali to kaj pove o njeni preteklosti? Mogoče?

Kako bi komentirali ravnanje v domu za ostarele, ko eden od oskrbovancev skuša opravljati njeno delo. Ona pa ga prisili, da vrže steklenice skozi okno in potem pobere steklovino?

Kaj pq pripombe o jelenu, ko se vozita po cesti?

Frankova mama je vseskozi odrasla in odgovorna oseba. Želi, da s Frankom še naprej živita, kot sta prej. Denarja je vesela, rada pa bi nekomu povedala za svoje srečno naključje. Rada bi svoje veselje delila še z nekom. Rada bi z nekom delila svoj denar. In ne ostaja le pri besedah. Denar seveda ceni. Vendar ji pomeni nekaj, kar človeku zagotavlja večjo varnost.

Mogoče bi se vseeno lahko vprašali, zakaj si ne poišče drugega dela. Morda pa v vasi res ni druge možnosti. Pač mora prijeti za slabo plačano delo čistilke v domu za ostarele. Tega se drži tudi, ko ima dovolj denarja. Mogoče. Človek mora imeti neko zadolžitev.

Najbolj naivno ravna prav, ko razpiše  nagrado za prijaznost. Frankova opozorila ima za

Dejstvo, da končno  posluša Franka, kaže, da je spoznala in priznala svojo napako – to je tudi znamenje odraslosti – svoje napake prepoznati in jih popraviti. Hkrati sprejme Franka kot tistega, ki ga lahko posluša (kot odraslega, ki še ni odrasel – saj bo dobil svoj denar, ko bo star 18 let.

Ljudem zaupa. Verjame, da so (lahko) dobri. To prenaša tudi na Franka, zato je epizoda sz Magnusom samo epizoda, ki vzpodbudi najboljše v Frankovi osebnosti. Tisto, kar( mu) je pustila (v njem) mama.

Magnus

Je razvajen? Tudi on je brez očeta.  Z mamo imata malo denarja. Kako vemo, da imata malo denarja?

Je pozoren opazovalec? (Opazi mamo in Franka, kako sta se peljala v prvem razredu, da ne jemljeta vode na plažo in podobne.)

Igra igrice. Streljanke. Je nasilen do drugih ljudi? Trdi, da se človek na nasilje navadi. Kakšen je njegov smisel za humor?

Ve o svetu veliko? O svetu ve malo.

Kako sprejema denar? Magnusova roka je bila kot roka kralja. Ni se ji mogoče upreti.  Zahtevala je. Ni prosila.

Kako komentirate, da reče, da je denar, ki mu ga je dal Frank, njegov.

Kako razume pojem gledališče?

Kako sprejema poraz?

Iz romana:

»Frank se ugrizne v spodnjo ustnico. Če se družiš z Magnusu podobnimi, se pač grizeš v ustnice. Magnus je pravo mamino nasprotje. Mama bi plačevala ljudem za prijaznost, Magnus pa za zlobnost.«

 

Frankovi sošolci

Kako bi jih označili? Kdo je simpatičen, resnično prijazen, kdo sploh ne?

 Čudak in njegova vožnja v Stockholm

Totalno odštekan, nerazumljiv, sanjski. Vsak dan vpraša na postaji, če avtobus pelje v Stockholm. Stockholm je v drugi državi. Ta je povsem  drugačna in ne povsem drugačna. V njej se je mogoče za silo sporazumeti tudi z norveščino.

Tja si želi, da bi spil v neki kavarni, ki jo je videl na televiziji, kavo – samo preprosto kavo. Želi si, da bi mu na kavi napravili vzorec avtobusa.

Kmet

Kmet je lastnik zemlje, živine. Pa najbrž tudi starih vedenj in spoznanj. Tudi on se vključi v igro za milijonček. Otroke uči, kako se uporablja orodja in svojo glavo.(Kako se neuporabne stvari spremeni v uporabne.) Je nekakšen duhovni »oče«, za minigolf bodo uporabili stvari, ki jih doma ne uporabljajo več. Delo in igra sta povezala otroke v skupnost, da so pozabili na čas. Na koncu romana sami zgradijo novo igrišče za minigolf. (Zanj pravzaprav ne potrebujejo nobenega denarja.)

Vendar pa Kolerud tudi z njim ne zgradi enoznačne osebe. Osumljen je celo, da je sam požgal prvi minigolf, da bi pritegnil pozornost ženske, ki jo ima že dolgo rad, saj hodi nakupovat na bencinsko črpalko (k njej), čeprav je tam najdražje. Ampak njeno naklonjenost tako vendarle pridobi.

 Iz recenzije mag. Tilke Jamnik:

Imeniten roman za mlade bralce v 2. triletju, pa tudi za starejše in celo odrasle. Na videz je lahkoten, toda duhovit in humoren (na glas sem se smejala med branjem), obenem pa kritično opozarja na odnose med ljudmi in na družbene vrednote. In kot da je Frank v tem kratkem času odrastel v svet (odraslih), kjer vlada denar. Prevod je sijajen, prevajalec Darko Čuden pa je prispeval tudi kratko spremno besedo. Mama in Frank sta zadela na lotu 24 milijonov. Sorodniki in vaščani ju začnejo prositi za denarno pomoč pri reševanju različnih problemov, in da bi se temu nekako izognila, mama objavi, da bo darovala nekomu milijon za prijaznost. Ljudje začnejo opravljati različna prijazna dela (prva polovica romana ponudi bralcu vrsto idej, kako vse bi lahko bili prijazni!), onadva pa se umakneta na krajše počitnice na Sredozemsko morje. Medtem pa doma nekatere ljubeznivosti v naprezanju po milijonu prerastejo v hudobije. Tako imata oba, mama in Frank, ki je šele v 5. razredu, dovolj priložnosti, da razmišljata o svojem odnosu do nenadnega bogastva in spoznavata, kaj vse ljudje naredijo za denar, namreč dobro in slabo.


(Založba Zala)

 


Povezane knjige:

Milijonček za prijaznost