Knjiga, ki jo z veseljem prebiramo doma, psihoterapevtke Društva Metulj pa jo uporabljamo tudi v terapevtske namene pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi.
Slikanica nas popelje v domovanje družina Korajža. Vendar, kako parodoksalno, izkaže se, da njeni člani vseeno niso tako pogumni kot morda nakazuje njihovo ime. Prestrašijo se črnega psa, ki se pojavi pred njihovo hišo, in le ta sorazmerno s strahom, ki ga čutijo ob pogledu nanj, postaja vse večji in večji.
Skrijejo se v hišo, se pokrijejo čez glavo in trepetajo. Kako nam je to znano, kajne? Ne le, kadar je pred nami strašni pes. Kolikokrat odreagiramo na enak način kot Korajževi, ko se soočimo z nečim novim, neznanim – kolikokrat se ne upamo soočiti s »črnim psom«? To pa je v knjigi nazadnje storila Mala, najmlajša članica družine Korajža. Njena neobremenjenost s strahom »kaj se bo zgodilo« in igrivost, ji pomagata, da dejansko črnega psa zagleda v njegovi pravi velikosti – prav nič strašni in obvladljivi.
Slikanica s svojo vsebino ponudi mladim in starim, da odkrijejo kje v svojem življenju so si potegnili odejo čez glavo in se »zabarikadirali«v svojo hišo, v svoj referenčni okvir. Velikokrat se namreč zgodi, da delujemo po starih vzorcih, ki pa mogoče za konkretno situacijo, niso več učinkoviti in nas pravzaprav ovirajo. Zgodbe, skupaj z ilustracijami, imajo vpliv na naše možgane, saj nam zaradi svojih značilnosti metafore, omogočajo drugačen pogled na situacijo, kot običajen pogovor. Ko beremo in gledamo slikanico, se pred nami odpira drug svet, ki na prvi pogled nima povezave z nami, saj vendar gledamo družino Korajža in to nismo mi. Zato smo manj obremenjeni, lažje najdemo rešitev ali pokažemo s prstom na tisto kar je pomembno za osebe v knjigi. Zatem pa lahko sami ali pa s pomočjo terapevta naredimo povezavo z nami samimi. Zanimivo je, kako otroci včasih po prebrani zgodbi čez nekaj srečanj prosijo, da jo preberemo ponovno in takrat spregovorijo o sebi, svojem doživljanju, strahovih, čustvih. Pogosto ima nanje zelo močan vtis.
Našim klientom je tako slikanica pomagala, da so prepoznali ovire, ki si jih postavljajo v življenju, preko nje smo načrtovali kako jih lahko počasi odstranjujejo in kje znotraj njih se nahaja energija »Otroka«, ki lahko radovedno, brez predsodkov, odkriva svet. Včasih pa knjiga lahko odpre tudi boleče vsebine – kako je lahko včasih otrok reševalec svojih staršev in kako je v tem lahko osamljen. S pomočjo terapevtskega procesa in večkratnim prebiranjem slikanice z našimi, po starosti zelo različnimi klienti, raziskujemo tudi občutke in misli, ki se ob tem porajajo.
Nenazadnje pa je slikanica zaradi čudovitih ilustracij, z množico detajlov, ki se na tak ali drugačen način pojavljajo skozi celotno slikanico, pravi pripomoček za učenje zavedanja.
Barbara Repinc Zupančič, transakcijsko analitična psihoterapevtka
Tanja Šraj, integrativno relacijska psihoterapevtka,
Psihoterapevtki Društva Metulj