Barbro Lindgren, Eva Eriksson: Zgodba o malem starem možu
Avtor: Vladimira Rejc
8. aprila, 2021
Založba Zala je zopet poskrbela za odlično knjižno noviteto, zanimivo – aktualno – za otroški in odrasli svet. Vsekakor primerno za razmišljanje in pogovor v družini.
Barbro Lindgren, švedska pisateljica, je ustvarila čudovito, tenkočutno besedilo z naslovom: Zgodba o malem starem možu. Pisateljico je od nekdaj privlačila literatura, ki jo je povezovala z glasbo in risanjem. Njeni prvi poskusi pisanja segajo že v otroštvo. Kasneje je eno od svojih prvih del zaupala Astrid Lindgren, pisateljici Pike Nogavičke in številnih knjig, in takratni urednici ugledne švedske založbe. Čeprav nosita enak priimek, nista v nobenem sorodstvu. Astrid Lindgren jo je še dodatno vzpodbudila k ustvarjanju in ji opremila s številnimi nasveti. Barbro Lindgren (1937) je napisala skoraj sto knjig. Njena dela so prevedena v več kot trideset jezikov.
Zgodbo o malem možičku je v slovenski jezik prevedla Danni Stražar; prevajalka, glasbenica, učiteljica in ambasadorka švedske literature med slovenskimi bralci in slovenske literature na Švedskem. Za izvirne ilustracije, ki besedilo še dodatno obogatijo, je poskrbela švedska ilustratorka Eva Eriksson.
Nekoč je živel majhen star mož. Bil je zelo osamljen, majhen star gospod. Nihče se ni zmenil zanj, čeprav je bil zelo prijazen.
Vsem se je zdel premajhen. Zdel se jim je tudi, da je skrajno neumen. In da ima pregrd klobuk.
Zato so bili vsi nesramni do malega starega moža.
Nič ni pomagalo, da se je mimoidočim vedno odkril in jih pozdravil. Vseeno se ni
nihče zmenil zanj. Psi so renčali nanj in gospodje so ga spotikali med njegovimi kratkimi
jutranjimi sprehodi.
Ponoči je mali stari mož ležal v postelji in jokal, ker je bil tako zelo osamljen.
Zakaj me nihče ne mara? Pa tako prijazen sem, je razmišljal.
V Zgodbi o malem starem možu se skozi celotno besedilo prepletata dve večni temi: osamljenost in prijateljstvo.
MALI OSAMLJENI MOŽ IŠČE PRIJATELJA
Nenadoma na lep pomladni dan mali osamljen mož ni več žalosten, ampak se v njegovo življenja preselita nepopisna sreča in veselje. Prične ga obiskovati prijazen pes. Postaneta prava prijatelja. V zgodbi se pojavi še prijazna deklica.
Osamljen gospod ni več osamljen, ampak srečen.
Prav v vsakem življenjskem obdobju lahko sklenemo prijateljstva. Pomembno pa je, da so prijateljstva trdna. Tudi živali znajo biti zelo sočutne.
Spet so se usedli na stopnice kot včasih. Kuža s smrčkom v eni dlani starega moža. V drugo moževo dlan je svojo roko položila deklica.
In mali stari mož ni bil nikoli več osamljen.
Drage bralke, dragi bralci, prijetno literarno potovanje … Knjige zlepa ne boste mogli odložiti iz rok. Toplo priporočam v branje.