Tilka Jamnik o slikanici Srečna žaba
Prisrčna slikanica za otroke v predšolskem obdobju in 1. triletju OŠ, za družinsko branje Živahna zgodbica domišljeno podira stereotipe, nismo samo takšni, kot na splošno velja, vsakdo nas lahko preseneti z dobrim … Opozarja tudi na pomen medosebne pomoči in na to, da prijatelja spoznaš v nesreči.
Žabica je bila tako vesela lepega jutra in tega, da je luštno zelena in gibčna, da je skakala in skakala ter nazadnje nepremišljeno skočila z visokega štora in jo je zabolelo v nogi: »Av! Av!« Njene krike je slišala lisica ; da, tista lisica požrešna tatica, ampak ne, tokrat je prav ona pomagala žabici. Stekla je po ježa , ki menda samo pika in se zvit v klobčič ne zmeni za nikogar, ampak ne, v resnici je volku zacelil rano na taci, in tudi tokrat je na ponesrečeni žabici ugotovil le buško in ji svetoval kopel v hladni vodi. Ko se je izkazalo, da ji to res koristi, sta lisica in jež odšla vsak na svoj konec. Žabica pa je premišljevala, kakšna neumnica je bila, ker je tako visoko skakala, ampak … če bi se ne ponesrečila, bi ne spoznala, da sta lisica in jež lahko tudi prijazna Žabica se že veseli, nova prijatelja bo povabila na čaj!
Živahna ilustracija v prijaznih »gozdnih« barvah lepo podpira dogajanje, obogati pa ga tudi z drugimi prebivalci gozda; posebno miške vso reč radovedno spremljajo Imenitni sta tudi ilustraciji na veznih listih, ki začenjata in zaključujeta zgodbo.