»Bila je rešena, a sreča ni trajala dolgo. Domov se ni mogla več vrniti. Ara je letela daleč, kolikor so jo nesle peruti.«
Papiga Ara je nekoč živela doma, v neki hiši. Lahko bi bilo lepo, a kaj, ko se je že dlje časa smukal naokrog požrešen maček, ki je s kremplji segal proti njej. Čeprav ga je prosila, naj jo pusti pri miru, je postajal vse bolj predrzen. Nekega dne, ko je nadlegovanje postalo prehudo, se je Ara komaj rešila s poletom skozi okno. Letela je tako daleč od požrešnega mačka, kot je lahko, potem pa se je ovedla, da je tedaj, ko se je rešila z begom, izgubila dom. Bila je lačna in trudna, toda kamorkoli je sedla, so jo druge ptice odganjale in ji grozile, naj izgine, saj ne sodi k nikomur. Nikomur ni podobna. Pav pa je ni hotel v bližini, saj je hotel ostati edina ptica pisane sorte. Obupana Ara je poletela v gozd. Jokajočo nesrečnico sta srečala najprej zajec in nato polh. Oba bi ji lahko kako pomagala, pa sta jo odgnala, češ da sta dlakasta, ona pa pernata in zato drugačna. Potem pa je mimo prihlačal medved … Topla zgodba Nine Mav Hrovat z izjemno prikupnimi ilustracijami Marte Bartolj budi empatijo in vabi k razmisleku o pomoči drugemu v stiski in o tem, kaj nam nesebična pomoč podari v zameno. Beremo jo lahko tudi kot izhodišče za pogovor o beguncih in migrantih. Dragoceno je tudi sporočilo otroku, da obstaja rešitev za vsako življenjsko situacijo, tudi najtežjo, le poiskati jo je treba. Toplo priporočam vsem, ki verjamejo, da bi bil lahko svet nekega dne lepši.
Predstavitev: Maja Črepinšek