Medved je razdelil gobe. »Ena zate, ena zame,« je rekel. »Pa še ena zame. Da bo pravično. Velik sem, zato moram veliko jesti.«
Duhovita slikanica pripoveduje o medvedu in podlasici. Ko medved najde tri gobe, jih deli s podlasico, ker sta prijatelja. On je gobe našel, ona pa jih zna imenitno pripraviti v svoji gozdni kuhinjici, pripoveduje Jörg Mühle. Nato prijatelja sedeta za mizo, da bi uživala v slastnem obroku. Toda medved je prepričan, da bi moral dobiti on dve gobi, podlasica pa eno. Ker je velik in mora več jesti. Podlasica pa trdi, da bi morala ona dobiti dve, saj je majhna in mora še zrasti. Prepir se še bolj razbohoti, ko pričneta meriti, kdo je več prispeval k obedu – tisti, ki je gobe našel ali tisti, ki jih je imenitno popražil? In tako dalje. Vedno bolj se razvnemata, ker vsakdo meni, da ima boljše argumente, zato nihče ne popusti, dokler … ne pride mimo lisica in kot bi mignil, pogoltne tretjo gobo. Sedaj sta gobi le dve in ni več dvoma, kako ju je treba razdeliti. Končno med prijateljema zavlada sloga. Ampak le do tedaj, ko podlasica za posladek na mizo prinese tri jagode … Slikanica z izjemno prikupnimi ilustracijami brez žuganja spregovori o modrosti deljenja, ki se ga morajo otroci šele naučiti. Prijazno opozori, da kjer se prepirata dva … Zelo toplo priporočam v branje ljubiteljem estetsko izbrušenih in prefinjeno duhovitih slikanic, pa tudi vsem, ki se učijo, kako deliti.
Knjigo je predstavila: Maja Črepinšek
P.S: Slikanica je dobitnica vrste priznanj in nagrad, med drugim nagrado leipziški bralni kompas. Uvrstila se je v zbirko Bele vrane.