Kje bi lačni lisjak Mihi lahko našel kaj za pod zob? Tiho se prikradi, si prigovarja Mihi, neslišno smukni na kmetijo, kjer živijo ljudje.
LISJAK IN ŠKRAT
Ko postane hladno in vse pobeli sneg, si lisjak Mihi vse teže najde kaj za pod zob. Podnevi spi v svojem brlogu sredi gozda, ko pa pride noč, se lačen odplazi ven. Mihi ve, da bi si hrano lahko našel na kmetiji pri ljudeh. Tiste noči, ki jo opisuje slikanica Astrid Lindgren (da, Astrid Lindgren, pisateljske matere Pike Nogavičke, Ronje, Bratov Levjesrčnih, Erazma in potepuha …), so se svetlo bleščale zvezde na nočnem nebu. Ljudje v hiši so imeli osvetljena vsa okna, toda ven ni kukal nihče. Ljudje so praznovali. Mihi je mislil, da ga zato nihče ne bo opazil, ko se bo splazil v kokošnjak, a se je zmotil. Domačijo čuva škrat, ki vse vidi in vse opazi tudi ponoči. In škrat ne dovoli, da bi se kokošim kaj pripetilo. Ker pa dobri škrat ve, kako zelo je Mihi lačen, ga povabi, da si s z njim deli kašo. Dobra je, saj so jo v dar škratu prinesli otroci s kmetije … Topla božična zgodba prebuja praznično razpoloženje. Osredotoča se na bistvo praznikov: na sočutje, hvaležnost, da nismo sami, na deljenje hrane in na zavest, da nad nami vsemi sije isto čudovito zvezdno nebo, čeprav je spodaj ledeno. Slikanico je z izjemnimi ilustracijami, mehkimi, umirjenimi in estetsko dovršenimi, imenitno vizualizirala Eva Eriksson. Zelo toplo priporočam vsem ljubiteljem vrhunskih slikanic, občudovalcem Astrid Lindgren in vsem, ki verjamejo v čarobne praznike. Slikanica je najlepše božično darilo!
Predstavitev: Maja Črepinšek.