Ozimnica

»Veverica si je za ozimnico nabirala lešnike. Lep kup jih je nabrala v koš, a ko si ga je oprtala, so bili lešniki pretežki …«

Ko so dozoreli lešniki, se je veverica z velikim košem na ramenih odpravila po ozimnico. Pridno jih je nabirala, ko pa si je koš oprtala na rame, je bil pretežek, da bi ga odnesla domov. Pa je prosila miško, ki je ravno tedaj pritekla mimo, če ji jih pomaga odnesti. Skupaj sta sopihali proti domu, veverica s košem, miška z naročajem lešnikov. Na poti sta srečali ježa. Prosili sta ga za pomoč in se jima je pridružil. Lešnike si je zataknil med bodice. Druščina je srečala še šojo, ki je pomagala nesti lešnike v kljunu. Pot je bila dolga, tovor pa vedno težji. Še sreča, da sta jim pot prekrižala še zajec in podlesek. Kdo ve, kako bi sicer nesli težki tovor! A kdor dela, postane lačen. Pa so pomalicali nekaj lešnikov. Do veveričinega doma so prišli, ko se je že temnilo, zato so sklenili, da bo najbolje, če pri prijateljici prespijo. Za večerjo jim je ponudila lešnike in so se z njimi gostili, si vmes pripovedovali zgodbe, se smejali in se veselili še dolgo v noč. Toda naslednje jutro ni ostalo prav nič lešnikov za zajtrk, kaj šele za ozimnico. Vse so potrli! Zato so sklenili, da gredo spet vsi skupaj po lešnike … Prikupna zgodba govori o medsebojni pomoči, o deljenju, o času za delo in času za praznovanje, o prihrankih in porabi, pa tudi o hvaležnosti, gostoljubju in prijateljstvu. Prisrčno zgodbo Nine Mav Hrovat je s očarljivo ljubkimi ilustracijami opremila Marta Bartolj. Toplo priporočam! Predstavitev: Maja Črepinšek