»V deževnih dneh se je najraje crkljala z dobro knjigo in toplim napitkom.«
Raca, ki ni marala vode
Nekoč je živela raca, ki ni marala vode, niti plavanja in čofotanja, pa tudi dežja ne. Kadar je deževalo, si je v hiški toplo zakurila, skuhala čaj, sedla na gugalni stol in se zatopila v knjige. Toda neke viharne in deževne noči ji je veter odtrgal nekaj strešnikov in skozi luknjo v strehi je pričelo deževati. Ojoj, dež v hiški! Raca je brž skočila ven po vedro, da ga podstavi pod luknjo. Tedaj je na pragu, na dežju in v temi, zagledala drobno žabo. Pomislil je, da se je revica izgubila v viharni noči, pa jo je prijazno povabila k sebi na suho. Žaba se je vabila zelo razveselila, a ne zato, ker bo pri raci na suhem, saj je ona imela vodo zelo rada. Vesela je bila nove prijateljice, s katero sta preživeli prijeten večer. Naslednjega jutra, ko je bila streha za silo zakrpana, je raca sklenila, da novo prijateljico pospremi do doma. A kaj, ko žaba ni vedela, kje to je! Steve Small v slikanici z izredno prikupnimi ilustracijami pripoveduje sončno zgodbo, kako se rodi in zraste novo prijateljstvo. Poudari pomen medsebojne pomoči, ob tem pa duhovito prikaže, kako ob novi prijateljici raca premaga strah pred vodo. Ko pomaga prijateljici žabi iskati dom, vesla sem in tja po vodni širjavi, med lokvanji, trsjem in bobrišči, spoznava nove znance in pri tem ne pomisli več, da vode ne mara … Ker nam nova prijateljstva omogočajo rast in odpirajo nove življenjske perspektive. Na koncu slikanice se raca celo odpravi v dež, da spet najde prijateljico, brez katere njen dom ni več, kar bi moral biti. Zelo toplo priporočam! Predstavitev: Maja Črepinšek.