V šoli je bilo vedno kot vedno. Lučka se me je ves dan izogibala. Vsaj mislim, da je bilo tako, sama sem se namreč izogibala vseh. Med odmori sem se zaklenila v stranišče, da mi ne bi bilo treba razkazovati svoje osamljene face.
Čričke Karlsson je stara enajst let. Hodi v 5.c. Njena najboljša prijateljica je Lučka iz 5.b. Pravzaprav je bila njena najboljša prijateljica, ker se Lučka ne zmeni več zanjo, odkar se je Črička po štirinajstih dneh, ko je prebolevala norice, vrnila nazaj v šolo. Lučka se je medtem pridružila skupini deklet, ki prezirajo vsakogar, ki ni oblečen enako kot one. Ampak te kobilarke, kot jim pravi Črička, z Lučko ravnajo grdo. Imajo jo za svojo služabnico. Črička to ve, ker jih na skrivaj opazuje. To pa ni edina Čričkina skrivnost niti edina skrb. Skrbi jo tudi za teto Fanny, očetovo mlajšo sestro, ki je slikarka. S Čričkeasta si še posebno blizu, saj sta obe ustvarjalni, samosvoji in tankočutni. Toda zadnje čase Fanny ne slika več, pa tudi ne smeji se več. Pravzaprav noče početi ničesar več. Ko mora Fanny na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, odrasli nočejo Črički povedati niti kje je niti kaj je narobe. Toda bistra deklica se sama odpravi na obisk k teti … Mladinski roman Kristine Sigunsdotter z ilustracijami Ester Eriksson odpira mnoge teme. Govori o odtenkih duševnega neravnovesja – od fobij in anksioznosti do depresije (z namigom na potencialno samomorilnost), od sindroma popačenih zaznav lastnega telesa do hrčkanja, ko ničesar nisi zmožen zavreči. Skoraj vsakdo v romanu ima katero izmed težav, z njo pa se bolj ali manj uspešno spopada. Roman pa govori še o marsičem drugem – o vrstniškem pritisku + nasilju in kako ga premagati, o razlomljenem in znova zlepljenem prijateljstvu, o simpatijah, ki jih hočeš in tistih, ki jih nočeš, o podpori prijateljev, družine in učiteljev, o zdravilni moči ustvarjanja, igre in domišljije … Čeprav ni dolg, je vanj vpleteno toliko premislekov, da se z vsakim ponovnim branjem odpre še kakšen nov. Najlepše pa je, da je kot celota sončno zabaven, izviren in optimističen, in da se konča s prizorom, da se ti v prsih razcveti sreča in razpočijo vse zvezde v vesolju. Zelo, zelo toplo priporočam!
Knjigo je predstavila Maja Črepinšek.
