Recenzija Bukla
Nagrajeni prvenec švedske pisateljice Ellen Karlsson prinaša zgodbo male Selme, ki med poletnimi počitnicami ostane pri babici in dedku na obali, medtem ko se mamica in očka vrneta v mesto, saj morata delati. Selma jima maha z nasmehom na ustih, v svojem srčku pa ima ptička, ki jo nenehno kljuva. Vendar to ni vse, kar ptiček in Selma počneta skupaj – tudi pogovarjata se. Zbadajoči ptiček ni posebej prizanesljiv, saj ji govori, da je čudna, ker še vedno nima najboljše prijateljice ali prijatelja. Na srečo Selma v naslednjih dneh naleti na deklico, ki je podobno čudna – naokrog hodi z rumenim puloverjem in postrani poveznjeno čepico, še bolj nenavadno pa je njeno ime: Špagica. Pestro poletje, v katerem se vrstijo drobne in vmes tudi kakšna večja obmorska avantura, se za nenavadno trojico (ja, ptička je treba tudi všteti) lahko prične. In seveda, nekje ob strani sta vedno tudi dedek in babica …
Žiga Valetič, Bukla 147