Huizing, Annet: Tihotapci. Prev. Mateja Seliškar Kenda
Duhovit roman za mlade bralce v 3. triletju OŠ, srednješolce in odrasle!!!
Res »se prebere kot po maslu«, kot je rekla moja prijateljica 
Pa ne le zato, ker so možje nekoč tihotapili maslo iz Nizozemske v Belgijo, ampak tudi zaradi številnih skrivnosti Olejevega očeta in deda, ki se razkrivajo po drobcih, potem zaradi živahnega prijateljstva med Olejem in sošolko Anastazjo, ki je Poljakinja, pa zaradi keramičarke Pole, ki najame dnevno sobo v »Švercariji« za svojo delavnico itd. Toda počasi, no: »švercarija« je dedova hiša, ki jo podeduje Olev oče, je zanemarjena in zaraščena, poglejte vendar skozi okno na naslovnici! In tisto na okenski polici je vranji krempelj, ki … kaj, kaj je vendar to, vranji krempelj, in čemu služi?
Pa ne le zato, ker so možje nekoč tihotapili maslo iz Nizozemske v Belgijo, ampak tudi zaradi številnih skrivnosti Olejevega očeta in deda, ki se razkrivajo po drobcih, potem zaradi živahnega prijateljstva med Olejem in sošolko Anastazjo, ki je Poljakinja, pa zaradi keramičarke Pole, ki najame dnevno sobo v »Švercariji« za svojo delavnico itd. Toda počasi, no: »švercarija« je dedova hiša, ki jo podeduje Olev oče, je zanemarjena in zaraščena, poglejte vendar skozi okno na naslovnici! In tisto na okenski polici je vranji krempelj, ki … kaj, kaj je vendar to, vranji krempelj, in čemu služi?Vzemimo knjigo v roke, zgodba posrka, preberemo jo na dušek. Prevzame ne le zgodba, ampak tudi duhovita prvoosebna Olejeva pripoved, topli družinski odnosi, nadalje odnosi, ki se gradijo med čudovitimi nenavadnimi ljudmi … res, noro simpatičen roman!
Na kraju knjige je še avtoričen dodatek “O punkljih, vranjih krempjlih in tihotapljenjeu masla” in tudi o muzeju tihotapstva Cranendonck v mestecu Budel, ki je menda lučaj od belgijske meje.
Huizing, Annet: Tihotapci. Prev. Mateja Seliškar Kenda. (Založba Zala, 2024), 232 str.
mag. Tilka Jamnik