Zunaj so zavijali volkovi, sove so skovikale, veter je bril. »Midva sva na varnem,« je rekla lisica. Zajec jo je plašno pogledal. Še vedno ji ni zaupal, pa suha rebra gor ali dol.
Zajec je imel polne tačke dela z velikim kupom korenja. Zima bo, pripravljal si je zalogo, ampak kdor hoče spraviti korenje za zimo, mora odbrati nagnitega. Tako je hitel z delom, da sploh ni opazil, kdaj se mu je za hrbet priplazila lisica. Lisica!!! Zajcu so od groze primrznile tace. Sploh se ni mogel premakniti. Ampak zvitorepka se mu je le dobrovoljno nasmejala in mu ponudila pomoč pri odbiranju korenja. Lisica hoče pomagati zajcu? Ga res ne bo požrla? Zakaj mu želi pomagati? … Zabavna zgodba Mateje Črv Sužnik pripoveduje o strahu in pogumu, o samoti in o prijateljstvu, o tem, da je dobro biti odprt za nenadejane dogodke. Ker – kot na koncu zgodbe zaključi zajec – je ta svet bolj čuden, kot se zdi. Slikanica razpira mnogo vprašanj. Na primer, zajec se po zajčje prestraši prav vsega, toda, kdaj nas strah varuje pred nevarnostmi in kdaj nas hromi? Ali je strah le zajca? In, ali je res, da so vse lisice le zvitorepke, ki hočejo požreti zajca? Ali ne morejo biti tudi osamljene, žalostne in željne prijateljstva? Slikanica presega pričakovane odgovore in zgodbi pušča odprt konec, da jo mali bralec lahko nadaljuje in zaključi sam. Čustveno ekspresivne ilustracije, ki z likovno govorico podčrtujejo vsebino, je dodala Marta Bartolj. Toplo priporočam ljubiteljem zgodb, ki skrivajo presenečenja.
Predstavitev: Maja Črepinšek (Moj malček, oktober 2025)