Nekoč je živel majhen star mož, ki ni imel prijatelja. Živel je sam v majhni stari hišici, posedal na stopnicah pred vhodom, opazoval mimoidoče in vsakogar prijazno pozdravil. Toda zanj ni maral nihče. Morda zato, ker je bil tako majhen, morda zato, ker je bil star ali pa zato, ker je imel grd klobuk. Kadar so ga srečali drugi gospodje, so ga nalašč spotikali, njihovi psi pa so nanj renčali. Malega moža je to tako žalostilo, da je ponoči jokal.

Nekega dne čisto – na začetku pomladi – se je domislil, da bo na drevesa obesil lističe z oglasom, da si želi prijatelja. Potem je spet sedel na stopnice in čakal. Skoraj bi že obupal, ko je začutil v dlani dotik pasjega smrčka. Poleg njega je sedel velik kuža in mu na ramo položil svojo težko glavo. Začutil je moževo prijaznost in osamljenost. Mali mož in veliki kuža sta počasi, tako kot je v deželo prihaja pomlad, postajala najboljša prijatelja …

Izjemno prikupne ilustracije Eve Eriksson subtilno odsevajo čustvena stanja; osamljenost, zimsko puščobo zamrznjenega srca, nato drobno srebrno svetlikanje zvezd v noči, ko se prebudi upanje na prijateljstvo, nato pa razcvet barv in pomladne svetlobe, ko raseta bližina in toplina. Potem pa zgodba zastane. Na stopnice k malemu staremu možu prisede prisrčna majhna deklica. Veliki kuža je nad njo navdušen! Bo zaradi nje pozabil na malega starega moža in bo stari mož spet sam?

Srčna zgodba Barbro Lindgren govori o osamljenosti, prijateljstva in ljubezni, o tem, kako pomembno je sprejeti nekoga v srce, pa tudi, da se prijateljstvo čudežno množi, če ga delimo.

Zelo toplo priporočam!

Predstavitev: Maja Črepinšek