Amy, Aron in duhec, recenzija Bukle
Amy in Aron sta prijatelja, ki si želita mir na zemlji in črnega mačka ter očka, ki se bo vrnil z vlakom domov. Sta radovedna otroka, ki se znata zamotiti s povsem običajnimi stvarmi, za katerimi pa so seveda zgodbe in domišljija. In duhec Mio? O, seveda obstaja, pa še kako obstaja. Sicer ne bi praznovali njegovega rojstnega dne in ne bi pregnal Stureja, ki Amy kar naprej teži. Je pa on precej nenavaden duhec, za razliko od kakšnega drugega, ki ga po navadi prosimo za pomoč ali mu celo ukažemo, da naj nekaj stori namesto nas. Mio je pač svoboden duhec in sam naredi, kar je potrebno. Topla zgodba, v kateri so tudi odrasli prav prijetni in razumejo svoje otroke. Predvsem razumejo moč domišljije, ki jo pisatelj poleg prijateljstva, postavlja na prvo mesto. Čudovita zgodba za krepitev domišljije, za srečanje s prijateljico knjigo, za lovljenje dobrih in svobodnih duhcev in za raziskovanje kakšnega zanimivega kraja, kot je npr. Odpad, med poletnimi počitnicami. Pa še nikamor ni treba, da se imamo zelo fino. Morda celo bolj. S tako knjigo, kot je ta, zagotovo.
Sabina Burkeljca, Bukla 149