»Ko gre mimo ogledala, zagleda nekaj nenavadnega. Na svojem kožuhu opazi nekaj belih dlak, ki jih prej še nikoli ni videl. Res čudno! Zajec ne more razumeti…«
Nekega dne, ko ob sončnem zahodu zajec konča s pobiranjem korenja in se odpravlja proti domu, večerni hlad sapo spreminja v majhne oblačke. Čudno … Ampak o tem zajec ne more premišljevati, ker v zraku zalebdi smrad po lisjaku. Še sreča, da zajec urno teče, kajti lisjak mu je za petami! Vidimo ga, kako spretno cikcaka prek strani, se skriva in preskakuje ovire, dokler ga preganjalec ne izgubi, zajec pa upehan priteče pred medveda. Veliki kosmatinec je lagodno zavaljen med borovnice. Zajcu se zdi, da brezbrižneš brez prestanka hrusta. Medved si ga ogleda od peta do uhljev in prijazno pripomni, naj se poredi, da bo zdržal do pomladi. Suhec pa ga posluša bolj iz vljudnosti. Zebe ga v tačke in sploh ne razume, kaj mu hoče medved povedati. Še istega večera zajec opazi na svojem trebuščku nekaj belih dlak, ki jih prej tam zagotovo ni bilo. Naslednje jutro pa skoraj skoči iz kože! Iz ogledala vanj zre pošastno bel zajec. Globoko preteresen se odmaje ven, a tam je še huje. Ves svet je postal čisto bel …
Slikanico Pera Gustavssona krasijo izjemno prikupne ilustracije in specifičen severnjaški humor. Otroci se bodo krohotali, ko bodo odkrivali skrite poante in uživali, ker bodo o jesenskih spremembah, zimi in snegu vedeli več kot zajec.
Pod zgodbo o spremembi letnih časov pa se skriva pripoved o večnem spreminjanju, o sprejemanju sprememb, pa tudi kdaj je na mestu modrost in umirjenost (medved) ter kdaj je koristno hitro odzivanje (zajec). Toplo priporočam!
Predstavitev: Maja Črepinšek
(Moj malček, oktober 2020)