Hlebce, Zala, 2023
Št. strani: 172
Žanr: mladinski roman (mladinski)
Narodnost: belgijska književnost
Ronke pravi, da “kadar tečeš, si izmišljaš zgodbe. Vsak korak je nova beseda, vsak krog je nov stavek, za vsakim ovinkom se skriva nova dogodivščina. In preden se zaveš, stečeš v drug svet.” Drug svet pa nam je na voljo tudi ob branju zgodb. Sploh takrat, ko junaki razmišljajo izven okvirjev in nam dajo vedeti, da ni samo ene resnice in da ne obstaja samo en svet. Zato pa je vesolje tako zanimivo. Ker nas, če razmišljamo o njem, potegne v svet domišljije, v svet, ki je drugačen in za katerega ne vemo čisto natančno, kakšen je. V drug svet pokukamo, vsaj malo, tudi če ne vidimo. Tako kot Ronke. Tako dejstvo pred nas postavi kar nekaj ovir, z malo domišljije pa je vse mogoče. Sploh, če nekdo verjame v nas. Tako, kot je v Ronke verjel Nouri, Ronke pa v Nourija. Vsak človek v sebi nosi svojo zgodbo. Ronke o slepoti in teku, Nouru pa o svojem dedku, ki umira za rakom. Astronomski tabor pa zgodbi združi. Tudi računalniške igre niso za vse slabe. S pomočjo računalniške igrice oboleli dedek naveže stik z Nourijem in čeprav se v živo srečata šele tik pred smrtjo, je dedek vedel o Nouriju marsikaj. Blib, blib in malo domišljije pa gre. In kot pravi Nouri, “če je domišljija nešteti čut, potem je prijateljstvo nešteti čut plus ena!” Zato veliko domišljije in prijateljstva pa življenje postane kar naenkrat en velik zlati kivi z neštetimi zvezdnimi pečkami. Lepo, a ne? Izjemno rahločutno delo in izjemen prevod.
Odlomek iz knjige
Moja noč je kivi. Zlati kivi z neštetimi zvezdnimi pečkami. In zdaj sem tekla skozi tisti zlati kivi, vedno globje na vresišče. Volčji spomenik ni bil več daleč. Ustavila sem se in prisluhnila, ali nemara že slišim Nourijevega dedka, morda njegove korake, ali pa njegov glas, ki bi klical iz daljave. A okrog mene je bilo slišati le glasove noči: praskljanje miši, zadnje ptice, ki na svojih vejah niso in niso mogle zaspati, sovo. Zdaj, ko sem bila tako blizu, me je postalo strah. Darius je bil Nouriju že več dni za petami; mogoče pa se je skrivaj potikal okrog observatorija. Takega človeka ponoči vendar nočeš srečati? Sploh pa ne sam? Ampak zdaj ni bilo več poti nazaj.
(str. 149)
Ključne besede: PRIJATELJSTVO, SLEPOTA, MLADOSTNIKI, ODRAŠČANJE, RAZISKOVALNI TABORI, DRUŽINSKI ODNOSI, SAMOREALIZACIJA, PUSTOLOVŠČINE, V MLADINSKEM LEPOSLOVJU
Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 12.2.2023 14:04:58