Po koronavirusu – virus branja (Modra krila)

AERTS, Jef: Modra krila. Prev. Mateja Seliškar Kenda. Ilustr. Martijn van der Linden.

Razmislek o najšibkejših in spregledanih članih družbe se nam še posebej vsiljuje v času krize, kot je bila nedavna. Vprašanje, kako uravnotežiti šibkost in moč v sobivanje, je okvir pripovedi flamskega pisatelja, ki je bila leta 2019 ovenčana z nagrado srebrno pero. »V naši družbi, ki kar nekam čudno odriva bolne, stare in še koga na rob, se zdi zgodba še kako aktualna,« je založnica zapisala na spletni strani založbe. Pripoved o zapuščenem in najdenem mladiču žerjava, ki ga v okviru pripovedi lahko razumemo tudi kot simbol svobode, se ves čas dogaja v odnosu med dvema bratoma. Josh je mlajši, a močnejši, nekakšen »angel varuh« starejšemu bratu Jadranu, najstniku s posebnimi potrebami. Brata druži posebna navezanost, ki se znajde na preizkušnji, ko želita žerjava naučiti leteti in ga vrniti v naravo. Ob tem se zgodi nesreča, Josh je poškodovan, Jadranu pa grozi, da se bo moral preseliti v socialnovarstveni zavod in zapustiti dom. Brata skupaj z žerjavom pobegneta na jug preizkušat meje svoje svobode in neodvisnosti, kar ponuja priložnost za soočanje z neizogibnimi spremembami in za naslednji korak na poti k samostojnosti.

Mestna knjižnica Ljubljana

Ida Mlakar Črnič, Bukla 154, 1. 7. 2020

https://www.bukla.si/revija-bukla/po-koronavirusu-virus-branja.html

Šport, štafeta (branja, teka, tekmovanja, sodelovanja)

Skoraj zagotovo poznaš koga,ki neizmerno rad zmaguje. Takšen je Štef. Zanj je zmaga na teku n ekaj izjemno pomembnega. Nekega dne pa Štefa presenetijo nova pravila. Samostojni tek je »out«, štafetni tek je »in«. Ob tem ga pretrese spoznanje, da med tekmovalci ne more izbrati najboljših po lastnih merilih, temveč člane njegove ekipe določi žreb. Njegovi načrti se obrnejo na glavo. Le kako se vse razplete?

Simpatična zgodba ponuja izhodišča za pogovor o tem, kako s spremenjenimi pravili dejavnost naredimo zanimivejšo. O spoštovanju in zaupanju med člani ekipe. O ohranjanju zbranosti do zadnjega metra, cilja, konca tekme. O naključjih, ki krojijo potek tekmovanja. O pogovoru, ki je vedno na mestu, še posebej po koncu tekme. Ne šteje le rezultat, temveč predvsem kaj smo spoznali o sebi in drugih ter kako bomo naslednjič ravnali drugače, da bi bili uspešnejši.

Knjiga je izšla pri založbi Zala (2019).

Prejela je znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.

Člani splošnih knjižnic si jo lahko izposodijo v naslednjih knjižnicah:https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/299313664

Kupimo jo lahko v spletni trgovini: https://zalozbazala.si/knjiga/stefinstafeta

/Pripravili: dr. Sabina Fras Popović, Center za spodbujanje bralne pismenosti, Mariborska knjižnica,in Nives Markun Puhan, Zavod RS za šolstvo#športajmoinberimoje program, ki ga vodi Mariborska knjižnica v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije združenjem športnih zvez, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo, Javno agencijo za knjigo RS, Mestno knjižnico Ljubljana, Pionirsko centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Združenjem splošnih knjižnic, revijo BUKLA ter projektoma Kulturni bazar in Nacionalni mesec skupnega branja./

Spletni knjižni sejem 2020

Sejem ob svetovnem dnevu knjige letos malo drugače

Zaradi unikatnih okoliščin, v katerih se je znašel svet, letos svetovni dan knjige in avtorskih pravic praznujemo malo drugače, denimo s Sejmom s kavča, prireditvijo, ki od danes do nedelje ponuja obisk virtualnih knjižnih stojnic prek spleta.

“V dneh, ko se sprašujemo, kakšna bo podoba sveta potem, odpirajmo knjige,” sejmu na pot sporoča Valentina Smej Novak iz Založbe Vida.

Javna agencija za knjigo in pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature v sodelovanju s številnimi založniki pripravljata spletni knjižni sejem na strani mestoliterature.si: od četrtka do nedelje se kar 50 založb predstavlja z virtualnimi stojnicami.

K preživetju slovenske knjige lahko pripomorete
“Ni samoumevno, da imamo knjige,”
je sporočilo, ki bi ga radi posredovali pri Jaku. Domače avtorje, založbe, prevajalce, urednike, lektorje, ilustratorje in druge ustvarjalce, ki so zaslužni, da dobre knjige tudi v trenutnih okoliščinah lahko beremo, pa najlažje podpremo prav z nakupom knjig. Zato ob svetovnem dnevu knjige pozivajo tudi k nakupu knjig, vsaj ene.

Virtualna stojnica vsake posamezne sodelujoče založbe ponuja videopozdrav urednika ali kakega drugega predstavnika založbe, katalog njenih knjižnih izdaj s sejemskimi popusti ter povezavo do spletne knjigarne. Vse založbe se zavezujejo k hitri in varni distribuciji naročenih knjig.

V tem tednu bodo spletne knjižne dogodke ter spletni sejem knjig ponudili tudi v okviru Noči knjige, Slovenskih dnevov knjige v Mariboru ter spletnega sejma Knjige n@ recept v organizaciji knjigarne Azil.

Glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov je ob napovedi Sejma s kavča povedal: “V teh dneh, ko se še kako zavedamo vrednosti javnega zdravja in drugih javnih dobrin, najbrž ni odveč spomniti, da so knjige oboje.” Marsikomu v teh dneh knjige tudi preganjajo samoto, dolgčas in tesnobo, dodaja. “Pravzaprav morda še nikoli ni bilo tako pomembno, kot je danes, da imamo knjigo na domači knjižni polici. In ker slovenski založniki skrbimo, da je ta knjiga res dobra, se ni bati, da bi ji rok trajanja kadar koli potekel,” je sklenil.

Vsak človek na tem svetu bi moral imeti vodo, kruh, odejo in knjigo.

Mateja Sužnik, Založba Zala

Glavna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Golob pravi, da se z veseljem udeležujejo obeh spletnih knjižnih sejmov, za katera upa, da ju bodo za svoja vzeli tudi bralke in bralci. “Z nakupom vsake knjige v teh res zagamanih časih namreč hkrati tudi aktivno podprejo slovensko založništvo ter pokažejo, da jim je mar za preživetje slovenske knjige,” je zapisala.

Knjige so poražene. Zmagale so uteži za domači fitnes.

Da bomo lažje razumeli čas, ki prihaja potem
Na Založbi /*cf. so zapisali, da so “z nekaj tehnične domišljije, veliko entuziazma in ljubezni do knjig” ob svetovnem dnevu knjige svojo knjižno stojnico prestavili v virtualni prostor, v njem pa v(r)ednost, izbira in moč njihovih družboslovnih in humanističnih knjig ostajajo nespremenjene. Celo več: v tem izrednem času je njihova literatura dobila poprej neslutene nove pomene. Mnoge dragocene družbenokritične in teoretske knjige nam omogočajo razumevanje našega “izjemnega stanja”, pa tudi časa, ki šele prihaja.”

Letos je brskanje med knjigami na stojnicah zamenjal Sejem s kavča. Foto: BoBo
Letos je brskanje med knjigami na stojnicah zamenjal Sejem s kavča. Foto: BoBo

Založnica Valentina Smej Novak (Založba Vida) pa je zapisala, da se založniki z veseljem odzivajo na takšne pobude, ki so v teh dneh še posebej dragocene; ne samo s pragmatičnega vidika, ampak tudi simbolnega, saj pričajo o pravi naravi knjig: knjige se ne dajo zlahka. Dodala je, da se vsi, ki delajo s knjigami, zavedajo, da knjige do bralcev ne prihajajo po tonah v zabojnikih, ampak ena po ena, zato je v teh dneh pomembna vztrajnost z majhnimi koraki.

A. J.
23. april 2020 ob 08:39
Ljubljana – MMC RTV SLO

https://www.rtvslo.si/kultura/novice/sejem-s-kavca-stojnice-knjig-so-se-preselile-na-splet/521575